ȃvša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

boreálni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čŕna jélša -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

J 1. V slovenskem fonemu j (a) se ohranja pslovan. *j (< ide. *i̯ pred samoglasnikom), npr. mọ́j. (b) Slovan. *j- je lahko nastal tudi pred prednjimi samoglasniki v vzglasju, npr. slovan. *ję́ti (sloven. jẹ́ti, zajẹ́ti) < *m̥tḗi̯, sloven. jẹ́lša, tudi pri izposojenkah, npr. jẹ́sih. (c) Lahko je nastal iz pslovan. *d' (iz starejše skupine *di̯), npr. sáje. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu j, npr. jọ́pa, jọ́pica, jọ̑ta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jáłša, f. = jelša, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jáuša -e ž jelša: Jauša rasté nájráj v vlažnoj zemli AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jélen jelẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jelka [jẹ́u̯ka] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jedla, jela, jelo, jelovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jélša -e [jeu̯ša] ž (ẹ́)
drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi: z jelšami obrasel potok; jelše in vrbe
♦ bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jélša -e [u̯š] ž (ẹ́) |drevo, grm|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jélša -e ž
drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovipojmovnik
SINONIMI:
nar. olša

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

jẹ́lša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jelša [jẹ́u̯ša] samostalnik ženskega spola

drevo jelša, LATINSKO: Alnus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jelša ► ˈjẹːu̯ša -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jélševec jélševca samostalnik moškega spola [jéu̯ševəc] in [jélševəc] ETIMOLOGIJA: ↑jelša
jélšev gréz -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jẹ́lševje – glej jẹ́lša

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ję́łšica, f. dem. jelša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jẹ̄lšje – glej jẹ́lša

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ješevček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jevša ipd. gl. jelša ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jółša, f., BlKr., pogl. jelša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jóša -e ž jelša: Na bregê vôd raszté, naimre vrbacse i jôse KAJ 1870, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lóg -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ôlša -e [ou̯ša] ž (ó)
nar. koroško jelša: za hišo rastejo olše in leske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ọ́lša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.-Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

olša [ọ́u̯ša] (volša, voša) samostalnik ženskega spola

v Škofji Loki drevo jelša, LATINSKO: Alnus ( LATINSKO: glutinosa)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pelodovíta drevésna vŕsta -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Pisanje zemljepisnega imena »Rakova jelša«

Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poplávni gózd -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prodíšče -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)
1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva
// ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti
2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah
// za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 36