začetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
abecedni red
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje cirilska abeceda; azbuka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
slovar
PRIMERJAJ: dikcionarium
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje govorništvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje glagol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje dajalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
slovar
PRIMERJAJ: besedišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pravopis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, pri kateri se pričakovana slovnična oblika zamenja za nepričakovano; enalaga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje sopomenka, sinonim
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
naglas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
retorična figura, reklo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
slovnica, gramatika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje imenovalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje nauk o besedah, besedotvorje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje samostalniška beseda, tj. samostalnik, pridevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje ablativ
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
SSKJ ima za pridevnik pretvorben primer pretvorbna pravila in pretvorbna slovnica, Pravopis pa pretvorbena slovnica. Sta pravilni obe obliki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Rad bi vas okaral glede odgovora, ki ste ga sestavili nekemu vpraševalcu (pravilneje je vpraševalec in ne spraševalec, ampak to se ne tiče tega).
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1156/kako-se-imenuje-pripadnica-romov
Na zgornjem naslovu ste namreč odgovorili napačno, saj SP 2001 navaja iztočnico Rom takole:
Róm -a m, preb. i. (ọ̑) Róminja -e ž, preb. i. (ọ̑) rómski -a -o (ọ̑)
Torej Rom ženskega spola je Rominja in ne Romkinja! Ali ste mogoče že slišali tudi za Švedkinjo? Ne, ker to ne obstaja. Torej, popravite svoj odgovor. SP 2001 je de facto standard in zato prosim, da se ga upošteva.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Medtem ko v SP-ju berem pravila za zapis vejice, me moti to, da ne znam razbrati kaj sploh je »nestavčno-stavčni del povedi« oziroma, katere besedne vrste torej smatramo za nestavčne, so to tiste ki jih ne uvrščamo med stavčne člene? Na primerih iz SP-ja mi ni popolnoma jasno ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
V katero skupino tvorjenk spada beseda okrogel?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje osnovna, netvorjena, nemotivirana beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje lastno ime
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika , jezikoslovje stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed; reklo; frazem
PRIMERJAJ: naroberečnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
strokovnjak za latinski jezik; latinist
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje množina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje zbirni samostalnik; kolektiv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PRIMERJAJ: noben spol, šibki spol, ženski spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje zaimek
PRIMERJAJ: pridevek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje tvorjenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika , jezikoslovje nestalna besedna zveza
PRIMERJAJ: lastnorečnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.
Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.
Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje primernik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kaj je prav: To se ne dela ali Tega se ne dela?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje srednji slovnični spol
PRIMERJAJ: moški spol, šibki spol, ženski spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika odvzemanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje tvorjenka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika opuščanje končnega glasu v besedi; apokopa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje tvorjen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:
Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.
Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika stopica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pisava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Na vaših spletnih straneh sem našla članek, ki govori o uporabi velike začetnice v akademskih nazivih, kadar je podpis na koncu sestavka:
Ker je to utemeljeno s piko na koncu sestavka, sprašujem, ali je torej prav, da v našem primeru, ko navajamo avtorja pod naslovom članka, na začetku besedila uporabimo malo začetnico (dr. Xxxxyyy in ne Dr. Xxxxyyy)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Prosim, da mi razložite, kakšna je razlika med pisavo in črkopisom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje prislov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, pri kateri se odklonilni odnos do nečesa izraža z vsebinsko pozitivnimi besedami, hvalo; ironija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PRIMERJAJ: srk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pravopis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, pri kateri se zamenja besedni red osebka, povedka in predmeta; anastrofa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika odmor v verzu sredi stopice; zareza; cezura
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje spreganje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika premet, metateza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje sklanjanje, sklanjatev
PRIMERJAJ: prigba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje pretekli čas; preteklik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapisati besede eco, tour, sport in turbo v spodnji povedi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje sedanji
PRIMERJAJ: pretečen, prihodnji, prični čas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje sedanji čas; sedanjik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika dodajanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PRIMERJAJ: namestna beseda, pridejek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje sklanjanje
PRIMERJAJ: prestavnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje prihodnji čas; prihodnjik
PRIMERJAJ: prihodnji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; nasprotje; antiteza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
osnovna, nemotivirana beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika rima
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje delilni števnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika odmor v verzu na koncu stopice; diereza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
A mi lahko na naslednjem primeru objasnite kaj je koren besede, kaj je končnica in kaj priponsko obrazilo? (agent, asistent) A je agen (koren)-t (končnica), agent-a (priponsko obrazilo)? Kako, da vem pri moškem samostalniku kaj je končnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:
Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje rodilnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Glede na to, da se preferira oblika Róminja namesto Róm-k-inja, kjer se -k- umakne, se vprašujem, zakaj po tem istem, ali pa vsaj podobnem, vzorcu ne umaknemo -k- v primeru računovód-k-inja in s tem dobimo računovódinja.
Ali gre tu za kakšno oblikoslovno posebnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje samoglasniški
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje samostalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kaj je skladenjska podstava besede jezikoslovje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje soglasniški
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom; sinekdoha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje skladnja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati besede eco, tour, sport in turbo v spodnji povedi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
poetika nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah; normativna poetika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje klicaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje člen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?
Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.
Ali mi je ta svoboda dopuščena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje zvalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje veznik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje medmet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje podpičje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jezikoslovje zlog
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem; litota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
jezikoslovje prislov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poetika besedna figura, ki izraža pretiravanje; hiperbola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
PRIMERJAJ: moški spol, noben spol, šibki spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.