jokávost -i ž (á)
1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost
1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jokávost -i ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024
jokàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ otrok; ~a ženska; poud.: ~ slabič |malodušen, črnogled, neodločen|; ~a drama |pretirano čustvena, sentimentalna|
jokávost -i ž, pojm. (á)
jokávost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.