aspík -a m (ȋ) gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik;
postrvi v aspiku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóršč -a m (ọ̑) v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču;
ukrajinski boršč
♦ gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brbljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
- 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
- 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brezokúsen -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brodét -a m (ẹ̑) gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bujón -a m (ọ̑) - 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem
- 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvetáčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na cvetačo: cvetačni listi / cvetačna juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebúlen -lna -o [tudi čəb] prid. (ȗ) nanašajoč se na čebulo: čebulni listi;
čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
číst -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ī) - 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji
// čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
// ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet - 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
// ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava - 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
- 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
- 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno
// vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce - 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto
♦ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo
čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto
čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden
♦ gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čórba -e ž (ọ̑) slabš. slaba redka jed, navadno juha: enkrat na dan smo dobivali čorbo;
dan za dnem natepava prazno čorbo // slaba pijača, navadno kava: za zajtrk je imel le skodelico črne čorbe
● ekspr. lepo čorbo si je skuhal je v neprijetnem, zapletenem položaju
♦ gastr. srbska juha iz mesa in zelenjave, močno začinjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom - 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije
- 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni
- 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba
delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delikatésa -e ž (ẹ̑) - 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa
- 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dosolíti -ím dov., dosólil (ī í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drobtínov -a -o prid. (í) narejen z drobtinami: drobtinovi štruklji;
drobtinova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fižólov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fižol: fižolov strok;
fižolova zrna / fižolova juha / dolg kot fižolova prekla
♦ agr. fižolova rja glivična bolezen na fižolovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih prašnatih kupčkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fižólovica -e ž (ọ̑) nar. vzhodno fižolova juha: Ravnokar je pokosil skledo fižolovice (K. Meško)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fritáti -ov m mn. (ȃ) gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fùj in fúj medm. (ȕ; ȗ) izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gaspáčo -a in gazpacho -a cit. [gaspáčo] m (ȃ) hladna španska paradižnikova juha: Z izkušenim in večkrat nagrajenim kuharjem boste za predjed pripravili gaspačo, sledila bosta paelja in pomarančni kolač z mandlji E ← špan. gazpacho, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
góbov -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gódlja -e ž (ọ̑) - 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja
- 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil
// slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto - 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji
● ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gólažev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na golaž: golaževa omaka / golaževa konzerva / golaževa juha golažu podobna juha s krompirjem in rezanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkéjši (ó ȃ ó) - 1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom - 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
- 3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
- 4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
● ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen
gorkó in gôrko prisl.: gorko čutiti, obžalovati; sonce gorko sije; gorko zakurjena soba
gôrki -a -o sam.: ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; pog., ekspr. prisolil mu je par gorkih dal mu je nekaj klofut; pog. še nič gorkega ni imel danes v želodcu še nobene tople jedi ni pojedel; tu smo na gôrkem in górkem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
góst -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) - 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
- 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema - 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami - 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni
// dela goste korake kratke, drobne - 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln
// težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govéji -a -e prid. (ẹ̄) nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gràh gráha m (ȁ á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah;
luščiti, obtrgovati grah;
suh grah;
grah v stročju;
juha, riž z grahom;
smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gráhov -a -o prid. (á) nanašajoč se na grah: grahove luščine / zrna grahove velikosti / grahova juha
♦ agr. grahova rja glivična bolezen na grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki rjavih prašnatih kupčkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gráhovka -e ž (á) - 1. pog. grahova juha: nalila mu je grahovke
- 2. redko grahasta kokoš: zaklala je grahovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
industríjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
instántni -a -o prid. (ȃ) 1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton 2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E ↑instánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
júha -e ž (ú) - 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho
● pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom - 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
júhica -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
karfijólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karfijolo; cvetačen: karfijolni listi / karfijolna juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kárijev -a -o in curryjev -a -o cit. [kárijev-] prid. (ȃ) ki se nanaša na kari, ostro indijsko začimbo, mešanico različnih dišav; kari2 karijeva juha; karijeva omaka; Tri- in štiriletniki najraje jedo karijeve jedi, kar pa ni nič nenavadnega, saj so indijske jedi med najbolj priljubljenimi tudi pri odraslih E ↑kári1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir
// ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale - 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
// z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli
// brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila - 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
- 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kísel -sla -o [əu̯] prid. (í) - 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo
// ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis - 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel - 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kíslast -a -o prid. (í) kiselkast: kislasta pijača / juha s kislastim okusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kokóšji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca;
kokošje meso;
kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha
● ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten
♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) - 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja
// konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke - 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kôsten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na kost: kostni zlom;
kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza
♦ agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; anat. kostni mozeg; kompaktno kostno tkivo; biol. kostna medceličnina; petr. kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krêpek in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) - 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek
- 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej
- 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa
- 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo
- 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha
- 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo
- a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec
- b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh
- 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor
// evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico
● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite
♦ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami
krepkó in krêpko - 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit
- 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal
krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krompírjev -a -o prid. (ī) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj;
krompirjev grmič, list;
krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom
♦ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kròp krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́) - 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč
// popariti krmo s kropom - 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh
● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kŕpica -e ž (ŕ) - 1. manjšalnica od krpa: zaviti v krpico; raznobarvne, svilene krpice / všiti krpico / videlo se je samo nekaj krpic neba
- 2. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa, navadno kvadratne oblike: juha s krpicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krúhov -a -o prid. (ú) ki je iz kruha: kruhovi cmoki;
kruhova juha // krušen: kruhova skorja in sredica / kruhove drobtine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
léčen1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lečo: lečna izboklina / lečna odprtina / lečna tvarina / lečna juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lúkov -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno čebulen: lukovi listi / lukova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mêsen -sna -o prid. (é) nanašajoč se na meso:- a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva
- b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate
♦ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom
mêsno prisl.: mesno rdeča barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
móčnat -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moko: močnati cmoki, izdelki;
izogibati se močnatih jedi;
močnata juha / ima vso močnato obleko / močnata vreča / močnati plodovi moknati; močnat prah moknat, mokast
♦ gastr. močnata jed sladica, pecivo, ki se daje na koncu kosila ali večerje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
móčnikov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na močnik: postrgati močnikov lonec
♦ gastr. močnikova juha juha, v katero je zakuhan močnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
možgánov -a -o prid. (ȃ) gastr. ki je iz možganov: možganov namaz / možganova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nalíti -líjem dov. (í) - 1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce
● ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja - 2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem
// ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom
nalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): naliti se žganja / pog. spet se ga je nalil
nalít -a -o: naliti kozarci; bili so zelo naliti; juha je že nalita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
núdelj -na [dəl] m (ú) - 1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne
- 2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obáren -rna -o prid. (ȃ) gastr., navadno v zvezi obarna juha juha, podobna obari: zdrobovi vložki v obarni juhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) - 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
- 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
- 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti
ohladíti se - 1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
- 2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
ohlajèn -êna -o: ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óhrovtov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi;
očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
okísniti -em dov. (í ȋ) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
okrepčáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela;
okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil
● zastar. okrepčati telo okrepitiokrepčáti se najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni
okrepčán -a -o: okrepčana in spočita sta se odpravila dalje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
panakóta -e in panna cotta -- -e cit. [panakóta] ž (ọ̑) italijanska sladica iz kuhane sladke smetane in prelita s sadnim prelivom: Bilo je toliko različnih jedi, da se ne spomnim vseh, med njimi sta bili panakota in juha iz zelišč E ← it. panna cotta iz panna 'smetana' in ž. oblika od cotto 'kuhan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paradížnikov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paradižnik: paradižnikovi listi;
paradižnikove sadike / paradižnikov sok; paradižnikova juha juha iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov; paradižnikova mezga mezga iz kuhanega in zgoščenega paradižnika; paradižnikova omaka omaka iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
páriti -im nedov. (á ȃ) - 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
// redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir - 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
- 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino
páriti se - 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo
- 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu
párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pasírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali
- 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje
pasíran -a -o: pasirana juha, zelenjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodopéniti se - 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
- 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
// pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi
♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
píven1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: pivna pena
♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
plêhek stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) - 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana
- 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje
// ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh - 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pljúskati -am nedov. (ȗ) - 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi - 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko - 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pojésti -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) - 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel
// spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate - 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib
- 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste
// ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija
● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
pojéden -a -o: napol pojedena žemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pokrepčáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala;
pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežilpokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni
pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pomíjast -a -o prid. (í) slabš. podoben pomijam: pomijasta juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ponvíčnik -a m (ȋ) - 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik
- 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pórov in pôrov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
precedíti -ím dov., precêdi in precédi; precédil (ī í) pretočiti skozi cedilo: precediti juho, mleko;
precediti skozi prtiček;
pren., ekspr. dobro precedi besede, ki jih govoriš
● ekspr. to je počasi precedil skozi zobe rekel, povedalprecejèn -êna -o: precejena juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
- 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
● ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel
prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prepasírati -am dov. (ȋ) pog. pretlačiti: prepasirati fižol, paradižnik;
prepasirati skozi sitoprepasíran -a -o: prepasirana juha; prepasirano sadje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
presolíti -ím dov., presólil (ī í) - 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti
- 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli
presoljèn -êna -o: presoljena juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prevodén -a -o prid. (ẹ̑) preveč voden: juha je prevodena;
prevodeno mleko / prevoden sadež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prežgánka -e ž (á) juha iz prežganja: skuhati prežganko;
za zajtrk so imeli prežganko in žgance
● pog., ekspr. ta pa ni po prežganki priplaval je bister, prebrisan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prežgáti -žgèm dov., prežgál (á ȅ) - 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal
- 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo
- 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo
- 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo
prežgán -a -o - 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja
● pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan - 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ragú -ja m (ȗ) gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu;
ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; neskl. pril.: ragu juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ragújev -a -o (ȗ) pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razhladíti -ím dov., razhládil; razhlajèn (ī í) redko ohladiti: razhladiti vrelo vodo / veter je precej razhladil ozračje / juha se je razhladila / skočil je v vodo, da bi se malo razhladil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razkipéti se -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) - 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi
- 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel
razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o: razkipela juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razlívati -am nedov., tudi razlivájte; tudi razlivála (í) - 1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino: razlivati vodo po tleh; juha se mu je razlivala po prtu / posoda je bila prepolna, zato je pri prenašanju razlival
- 2. knjiž., ekspr. oddajati, razširjati v velikih količinah: luč je razlivala svetlobo po sobi; čez nebo se je razlivala bledo rumena svetloba / po dolini se je razlivala pesem zvonov
razlívati se - 1. tekoč čez rob se pojavljati na razmeroma veliki površini: nekoč se je tu razlivala lava; potok se razliva čez bregove / voda je kipela in se razlivala čez rob posode
- 2. ekspr. množično se premikati z enega mesta na več mest: množica je bežala in se razlivala po ulicah
- 3. ekspr. biti opazen, viden: preko njenega obraza se je razlival nenavaden mir
- 4. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: občutek ugodja se mu je razlival po vsem telesu
razlivajóč -a -e: držal je žlico, razlivajoč juho po obleki; svetloba, razlivajoča se po pokrajini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) - 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom - 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
- a) po mestu: rep letala, vozila
- b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
- 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
- 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
- 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
repína1 -e ž (í) meso z repa prašiča ali goveda: skuhati repino;
juha iz repine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rézanec -nca m (ẹ̑) - 1. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov: delati rezance; zakuhati rezance; juha z rezanci / domači rezanci
// navadno v zvezi s širok izdelek iz rezančnega testa v obliki širokih trakov, navadno kot priloga: jesti golaž s širokimi rezanci; rezanci z orehi, s sirom
// košček, kos snovi, živila v taki obliki: zrezati papriko na rezance / pesni rezanci - 2. vet. skopljen samec: žrebci in rezanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep;
ribja koščica se mu je zataknila v grlu;
ribja luska, plavut;
nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske // ribja hrana hrana za ribe // ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja ušríbje prisl.: ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ríž -a m (ȋ) kulturna rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z vodo, ali njeno seme: odcediti, oprati riž;
sejati in saditi riž;
žeti riž;
makedonski riž;
luščilnica riža;
goveja juha z rižem;
kakor riž beli, drobni zobje / glazirani riž ki ima posebno gladko in svetlečo se površino // dušeni riž; mlečni riž kuhan na mleku
♦ gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rížek -žka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od riž: juha z rižkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sesédati se -am se [səs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) - 1. zaradi lastne teže
- a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši
- b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši
// med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda
- 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale
- 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sírnica -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico
♦ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skipéti -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel
- 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi
● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel
skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skísati -am dov. (ȋ) - 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje
- 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo
skísati se - 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa
// ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala - 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal
● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto
skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha
● ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab
♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skúhati -am dov. (ú ȗ) - 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati
// skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin
// narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo
// dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati - 2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
- 3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje
- 4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
skúhati se ekspr. - 1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo
// to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil - 2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče
skúhan -a -o: skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) - 1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena
// slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo - 2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
- 3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
- 4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
sláno stil. slanó prisl.: slano plačati blago
sláni -a -o sam.: ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slúznat -a -o prid. (ȗ) - 1. ki je iz sluza: jajčeca obdaja sluznat ovoj; opazovati sluznate kepe v vodi
// ki vsebuje sluz: bolnik ima sluznato blato - 2. sluzast: sluznate gobe / sluznata juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smétanov -a -o prid. (ẹ́) narejen s smetano: smetanovi piškoti;
smetanov sladoled;
zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
solíti -ím nedov. (ī í) - 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi
- 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe
● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je
♦ agr. soliti sir na suho, v slanici
soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodospéniti se - 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni
- 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili
spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
strojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strojenje: strojilne snovi / strojilni postopek / strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože; strojilna flota, juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) - 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz - 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo
// suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu - 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje
// ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra - 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
- 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
- 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
- 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
- 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
- 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben
// njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones
súho tudi suhó prisl.: suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
súhi -a -o sam.: tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; prim. suho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) - 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
// tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
// ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla - 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
- 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila
// ostala sta sama ob svežem grobu
// nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža - 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
- 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
// navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
// ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek
// svež videz - 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
- 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
♦ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra
svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ščí -ja m (ȋ) v ruskem okolju juha iz mesa in zelenjave, navadno zelja: krožnik ščija;
boršč in šči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škóljčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na školjko: školjčne lupine / portret v školjčnem okviru / školjčni apnenec; školjčni biseri / školjčna juha, omaka
♦ obrt. školjčni vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špináčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinačašpináčno prisl.: obleka špinačno zelene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tortelín -a m (ȋ) nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: izdelovati torteline / tortelini z omako; juha s tortelini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ugájati -am nedov. (ȃ) z dajalnikom - 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača
// biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim - 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja
ugajajóč -a -e: vsem ugajajoči nasadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
usúkanček -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukančki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
usúkanec -nca m (ú) - 1. nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukanci
- 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti usukanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vámpov -a -o (á) pridevnik od vamp, želodec: vampova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vipávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Vipavo: vipavske hiše / vipavska vina / vipavska juha jota // Vipavska dolina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vodén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. ki ima, vsebuje veliko vode: zgodnje češnje so vodene / voden sneg mehek, topeč se
- 2. ki je zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti manj kvaliteten, nekvaliteten: vodena juha, omaka; vodeno mleko, vino
// ki je svetle, neizrazite barve: starka je imela vodene oči / nebo svetlo modre, vodene barve
// ekspr. vsebinsko prazen: pogovor je postajal vedno bolj voden
♦ gozd. vodeni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva; bohotivka; med. vodeni mehurček mehurček, napolnjen s serozno tekočino; um. vodena barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil
vodéno prisl.: vodeno modre oči; vodeno orisani značaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
volóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na vole: volovsko stegno / juha iz volovskega repa; trobiti na volovski rog / volovska vprega / ekspr.: ljudje volovske moči; volovska potrpežljivost zelo velika // ekspr.: človek s širokim, volovskim obrazom spodaj enako širokim kot zgoraj; volovski pogled pogled široko odprtih, brezizraznih oči; imeti volovske oči velike, okrogle
● nar. volovski jezik jelenov jezik; slabš. ima volovske možgane misli, dojema zelo počasi, nerodno; nar. volovsko oko ivanjščica; na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
♦ agr. volovsko srce paradižnik s srčasto vzbočenimi sadovi; bot. navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalisvolóvsko prisl.: volovsko močen, otopel človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vréti vrèm nedov. (ẹ́ ȅ) - 1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine: juha, voda vre; močno, počasi vreti; brezoseb. v kotlu vre / krompir, meso vre voda, v kateri se kuha krompir, meso
// preh. sok vremo deset minut
// ekspr. gibati se, vrteti se tako, da nastajajo na površini tekočine mehurjaste tvorbe: morje vre okoli rta - 2. silovito, peneč se pritekati od kod na površje: lava vre iz vulkanskega žrela; voda vre iz tal
// ekspr. hitro, v veliki količini pritekati, teči od kod: kri mu vre iz rane; solze so mu vrele iz oči - 3. ekspr. hitro, v veliki količini prihajati, širiti se: iz dimnika vre gost dim / iz bara vre hrupna glasba
- 4. ekspr. prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: ljudje so vreli iz hiš; vse je vrelo na trg; razburjeni vaščani vrejo skupaj / ljudje so kar vreli za njim; pren. take misli so mu vrele po glavi
- 5. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku v velikem številu biti kje v razgibanem, nemirnem stanju: na trgu vre ljudi / v njem je vrelo čustev
- 6. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se v visoki stopnji: v njem vre moč, strast
// brezoseb. izraža obstajanje zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: v duši, glavi mu je vrelo, ko je gledal krivice; v njem je vrelo od sovraštva / med poslušalci je vrelo / po deželi je začelo vreti so se začeli nemiri, spopadi
● ekspr. besede mu kar vrejo iz ust, z jezika veliko in z lahkoto govori; ekspr. molčal je, čeprav mu je vrela kri v žilah je bil zelo vznemirjen; ekspr. iz src jim je vrela vesela pesem veselo so peli; ekspr. iz prsi so ji vreli vzdihi vzdihovala je; ekspr. v mestu vre življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. vse je zaman, je vrelo iz nje je vznemirjeno govorila
♦ agr. mošt vre sladkor v njem se pod vplivom encimov kvasovk spreminja v etanol in ogljikovo kislino; biol., kem. vreti biti v stanju, ko se organske snovi v čem spreminjajo z delovanjem encimov; prim. vrel, vroč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vròč tudi vróč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́) - 1. ki ima razmeroma visoko temperaturo: vroč likalnik; vroča juha, voda / vroči poletni dnevi; vroča poletja in mrzle zime / vroči kraji z visoko povprečno temperaturo
// ki vzbuja, povzroča občutek vročine: pihal je vroč veter; sonce je že vroče / vroča volnena obleka / začutiti vročo bolečino pri srcu pekočo, žgočo - 2. pri katerem zaradi telesnega napora nastopi potenje, pride do večjega dotoka krvi v žile: vroč konj ne sme piti mrzle vode; ves vroč je prišel na vrh; bil je vroč od teka
// ki ima višjo telesno temperaturo, kot je navadno: potipal mu je čelo, bilo je vroče; vneto mesto je vroče / otrok je vroč in težko diha - 3. ekspr. strasten, čuten: vroč ljubimec; tako vroče dekle ga ne bo čakalo / vroč objem, pogled, poljub
// ki se hitro razburi, čustveno razvname: nagli in vroči ljudje / vroč temperament / vroča kri mu ni dala miru vzkipljiva narava; ima vročo kri, je vroče krvi je vzkipljiv
// navdušen, vnet: postal je vroč privrženec novega gibanja; bil je vroč za pravično stvar - 4. ekspr. oster, nepopustljiv: imeti vroč pogovor s kom; vroča polemika, razprava o čem; vroče prerekanje / vroč pretep; vroča seja / vroča agitacija
// ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: vroča ljubezen; vroča želja; vroče upanje / vroča molitev, prošnja - 5. ekspr. zaradi velike intenzivnosti določene dejavnosti nevaren, neprijeten: med vojno je bil poročevalec na najbolj vročih krajih / hriboviti svet je postal za okupatorja vroče področje / bližajo se vroči časi; jutri bodo imeli v šoli vroč dan
- 6. publ. ki v določenem času, kraju zelo prizadeva, vznemirja koga: vroči družbeni problemi / vzklikati vroča gesla politično nezaželena, nevarna; izogibati se vročih tem / ob gradnji šole je postalo vroče tudi vprašanje vodovoda pereče
- 7. teh. pri katerem je kovina v razbeljenem stanju: vroče kovanje, valjanje, vlečenje
● publ. vroči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. vroče barve živo rdeče, oranžne; ekspr. nosi vroče hlačke zelo kratke; ekspr. vročo kašo so mu skuhali povzročili so, da je v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. konj vroče krvi isker, živahen; ekspr. še vroča novica novica o stvari, ki se je pravkar zgodila; ekspr. preiskava ga je pripeljala na vročo sled sled, ki vodi k razkritju česa; žarg. pošiljka je vsebovala vroče blago tihotapsko, prepovedano; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
♦ agr. vroči gnoj živalski gnoj, ki se hitro razkraja in pri tem močno segreje; ekon. vroči denar kratkoročni denarni prihranki, ki prehajajo z enega denarnega trga na drugi glede na večjo donosnost in varnost; gastr. vroče polnjenje polnjenje, pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre; jur. vroči žig žig, narejen z vročim predmetom; metal. vroče cinkanje cinkanje s pomakanjem v raztaljen cink; rad. vroča vaja vaja v studiu s priključenimi aparaturami; teh. vroči laki laki, ki se nanašajo v vročem stanju
vróče - 1. prislov od vroč: vroče jo ljubi; vroče razpravljati o čem; vroče zaželena stvar / v povedni rabi: bilo je vroče in soparno; tako mu je vroče, da mu pot kar lije z obraza
- 2. v povedni rabi izraža stanje hudega spopadanja: naredili so barikade, vroče bo; na prednjih položajih je bilo najbolj vroče / pri njih doma bo vroče
● ob tej misli mu je postalo vroče se je zelo vznemiril; ekspr. vroče vam bo, pomoči pa ne bo v zelo težkem položaju boste
♦ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta
vróči -a -e sam.: kaj vročega bi popil; ekspr. dobil je nekaj vročih klofut; sušiti na vročem; prim. vreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vzkipéti -ím dov., tudi vzkípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko vzkipi / ekspr. morje vzkipi
- 2. ekspr. pokazati se, pojaviti se v veliki meri: čustva so mu vzkipela / v njem vzkipi jeza, ljubezen / iz ust mu vzkipijo obtožujoče besede / brezoseb. tedaj je iz nje vzkipelo
- 3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: hitro, za vsako malenkost vzkipi / ali se tako dela, vzkipi sosed
● ekspr. cesta je ob koncu zime vzkipela zaradi vlažnosti in pritiskov se je neenakomerno vzbočila, poškodovala; ekspr. spet mu je vzkipela kri spet se je zelo vznemiril, razvnel, razjezil; ekspr. pogovor je vzkipel v prepir prešel; ekspr. vzkipeti od jeze hitro se zelo razjeziti; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
vzkipèl in vzkipél tudi vzkípel -éla -o: vzkipele strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zagostíti -ím dov., zagóstil (ī í) narediti kaj s čim dodanim (bolj) gosto, polno: jed zagostimo s krompirjem;
zagostiti golaž z moko / zagostiti rušo s travozagostíti se postati (bolj) gost, poln: gozd se zagosti; krošnja se zagosti šele tretje leto
zagoščèn -êna -o: juha, zagoščena s prežganjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakadíti -ím dov., zakádil (ī í) - 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom
- 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi
- 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš
- 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi
- 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot
zakadíti se - 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi
// narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha - 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila
- 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile
- 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice
- 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber
// z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo
// v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo
zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakipéti -ím dov., zakípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja se dvigniti: juha, mleko zakipi; brezoseb. v loncu je zakipelo
- 2. ekspr. zaradi določene sile se strmo dvigniti, pri čemer nastane vretju podobno gibanje: ob eksploziji voda zakipi / valovi zakipijo
// strmo se dvigniti, vzpeti: v daljavi zakipijo v nebo stolpnice / gozdovi zakipijo do zasneženih grebenov - 3. ekspr. nahitro pojaviti se v veliki meri: na travnikih je zakipela pomlad / v njem je zakipelo divje sovraštvo
// doseči zelo visoko stopnjo določenega duševnega stanja: od razburjenja je zakipel / v meni je zakipela kri / srce ji zakipi v močni ljubezni - 4. ekspr. razjeziti se, razburiti se: ni zakipel, le užaljeno je molčal / tako ne gre, je zakipel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakúha -e ž (ȗ) gastr. kar se zakuha v vrelo tekočino in je sestavni del jedi: pripraviti zakuho;
juha z zakuho;
rezanci, riž in druge zakuhe / jušna zakuha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavírati2 -am nedov. (ī ȋ) redko začenjati vreti: juha že zavira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zažlobudráti -ám dov. (á ȃ) - 1. dati glasove kot voda pri močnem vretju: juha v loncu je zažlobudrala; brezoseb. v kotličku je zažlobudralo
- 2. ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: mimogrede je nekaj zažlobudral / hvala, nasvidenje, so zažlobudrale vsevprek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zélenin in zêlenin -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zelenjáden -dna -o prid. (ȃ) zelenjaven: zelenjadna semena / zelenjadna juha, prikuha / zelenjadni trg; zelenjadna greda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zelenjáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zéljen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljni kocen;
zeljni listi;
zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zvézdica -e ž (ẹ́) - 1. manjšalnica od zvezda: na nebu so žarele zvezdice / narisati zvezdico; zvezdica s petimi kraki / delati zvezdice iz kartona / oficirske zvezdice na epoletah / konj z zvezdico na čelu / na festival je prišlo veliko mladih zvezdic
- 2. zvezdici podoben znak ob besedi, na katero se nanaša opomba: izpisati si iz besedila z zvezdico označene besede
- 3. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa zvezdaste oblike: juha z zvezdicami
- 4. bot. gola ali dlakava rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti v pakobulih, Stellaria: nabirati zvezdice / gozdna, velecvetna zvezdica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žélvin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želvo: želvin oklep;
opazovati želvino premikanje / redko želvina juha želvja juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žúpa2 -e ž (ú) - 1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
● ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan - 2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.