Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

• v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
• na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
• nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.

Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

• pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih;
• v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij;
• strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Katera oblika pridevnika iz besedne zveze realni čas (angl. real time) je ustrezna – realnočasni ali realnočasovni?

V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.

Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Se spogajamo ali izpogajamo?

Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.

Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ima hrenovka kaj etimološke zveze s hrenom?

Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Zanima me pravilen zapis francoskega mesta Saint-Cyr-sur-Loire (ponekod so vezaji, ponekod jih ni, prav tako je sur enkrat z veliko začetnico, drugič z malo). Kako pravilno sklanjamo to ime in kako se imenujejo njegovi prebivalci?

Izraza gimnastičarka ni v SSKJ in ne v pravopisu. Izraz mi je zelo blizu in se mi je do zdaj zdel povsem ustrezen, ker se v praksi redno uporablja. Zato me zanima, kaj je z njim "narobe". Kako torej ustrezno poimenujemo športnico, ki se ukvarja z gimnastiko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?

Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako pravilno zapisati ime športne lige, npr. 2. SNL-vzhod ali 2. SNL – vzhod ali 2. SNL vzhod (stični vezaj, nestični pomišljaj, brez ločila).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pripravljam predavanje in sem ugotovil, da ne vem dajati pravilnih imen glasbenikom, glede na njihov igrani instrument.

Npr. kdor igra: Kitaro je kitarist-ka Harfo je harfist-ka Citre je citrar-ka Itd.

Ne vem pa kdo je (ime), kdor igra: Sitar (indijsko brenkalo) Bajs (slovensko ljudsko brenkalo) Tamburico (slovensko ljudsko brenkalo) Ukulele (havajsko ljudsko brenkalo) Liro (starogrška lira) Benjo (ameriško folk in jazz brenkalo)

Kam naj za bodoče podobne primere pogledam, oz kje zvem kako? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali se prireditve v okviru Slovenskega knjižnega sejma (Pisateljski oder in Debatna kavarna) pravilno pišejo z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali obstaja seznam standardiziranih imen tujih mest v slovenščini? Naprimer, Toljati ali transliterirano iz cirilice Toljatti, naj ne bi podvajali? Zanimajo ruska, ukrajinska mesta in t.n., bivša Sovjetska zveza.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako se pravilno zapisujejo imena spletnih strani, portalov, denimo Večer.si ali večer.si.

Zanima me, kako z vidika ločil zapisovati imena zavodov in društev (oziroma stvarnih lastnih imen na splošno) s pristavkom. Primer je npr. zavod Maska, katerega polno ime vsebuje stalno (in registrirano) določilo zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, torej Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost: (1) Če uporabimo vejico, ali je potem druga vejica obvezna kot sicer pri pristavkih ali pa je na to smiselno gledati kot na enoto, zato druge vejice ni (tako kot je ne bi bilo v primeru: Roman Pes, moj najboljši prijatelj je že postal velika prodajna uspešnica). Oziroma ali gre pri odločitvi za rabo druge vejice za razliko v pomenu: a. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, vabi na predstavitev nove knjige. b. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige. (2) Če pa bi namesto vejice uporabili pomišljaj, se mi zdi, da dileme ni in da je možna rešitev samo: Maska – zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali se vam zdi pravilno sloveniti ime Bartolomeu Dias v Bartolomeu Diaz? To je najpogostejša varianta v Gigafidi, sicer ne z velikim naskokom. Ampak ali ne bi v tem primeru moral sloveniti oboje, torej: Bartolomej Diaz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vem, da ste že izrazili svoje mnenje glede izgovorjave kratic, pa vendar glede teh obstaja nekaj izjem (npr. BBB izgovarjamo bi bi si, PC kot pi si itd. Ali je po vašem mnenju tudi QR takšna izjema? V času kolesarske dirke TDF namreč dnevno poslušamo ku ar koda, čeprav sam trdim, da je pravilno ku er in sem na to tudi opozoril novinarje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Zanima me izvor besede plavolaska.

Zanima me izvor domačega imena Pr Cuderman. Poznam ga iz gorenjskega konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me izvor domačega imena Pr Naurnu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Upam, da pišem na pravi naslov. Zanima me namreč izvor besede tičati oz. obtičati. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.

Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vljudno prosim za pomen in izvor priimka Barlič.

Glede na moje raziskovanje sklepam, da pomeni šaljivec, nakladač, sosed ali mejaš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Bi mogoče vedeli iz kje izvira priimek Berdajs in kakšen je njegov pomen?

Zanima me, izvor priimka Dominko.

Zanima me izvor priimka Kimovec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me izvor priimka Kok.

Zanima me izvor priimka Sitar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako je nastal priimek Trkman in kako priimek Škvarč.

Oba mi zvenita precej neslovensko, čeprav so moji stari starši nedvomno Slovenci. Gre za slovenska priimka? Kaj pomenita?

Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pravilno zapisovati poimenovanja mednarodnih oznak oz. identifikatorjev tipa mednarodna standardna knjižna številka/Mednarodna standardna knjižna številka (v angl. International Standard Book Number – ISBN) – torej, dilema je pri zapisu prve besede, ali je pravilno z veliko ali z malo začetnico.

Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.

Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me pomenska razlika med mrvo in senom. V SSKJ pri mrvi piše, da je "posušena trava ali seno", na drugem mestu pa "(posušena) trava prve košnje". Seno je pojasnjeno samo kot "(posušena) trava prve košnje". Po tej razlagi bi morala biti mrva nadpomenka, seno pa podpomenka. Ali pa celo sinonima. A ko sem vprašala kolege in kolegice z različnih koncev Slovenije, se je pokazalo, da Gorenjci in Dolenjci uporabljajo mrvo, Štajerci in Korošci pa seno. Drži? Na veterinarski fakulteti pravijo, da je mrva vsaka posušena trava, seno pa le trava prve košnje. Ker lektoriram besedilo kataloga krme za konje, bi rada natančno vedela. Če bi po nasvetu profesorja s fakultete uporabili samo mrvo, tega izraza morda ne bi razumeli na Štajerskem ali Koroškem. Kako naj se odločimo? Izraz mrva poznata tudi črnovrški in bovški narečni slovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.

Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

• z videoklicem
• po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V juniju 2016 sem zaključila podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja ekonomija in poslovne vede.

V juliju 2016 sem zaključila še en podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja davčnega prava.

Vidim, da je kratica za dvojnega doktorja ddr., kaj pa za dvojnega magistra? Ali je to mogoče dmag.?

Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali je pravilen zapis eko-feminizem ali ekofeminizem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:

alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.

Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.

V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.

Zanima me, zakaj je v SP 2001 Tridentinski koncil pisan z veliko začetnico, paragraf 149 pa zahteva malo začetnico za poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov (med slednje bi lahko uvrstili omenjeni koncil), npr. ljubljanski kongres, vižmarskitabor, kočevski zbor itd. SSKJ ima pod geslom konciltridentski koncil pisano z malo začetnico.

Prosimo vas za mnenje v zvezi s pridevnikom selivski/selitveni. Zasledili smo namreč, da se pojavljata obe obliki. Kateri pridevnik je po vašem mnenju pravilnejši? V mednarodni konvenciji, ki ureja to področje, je bil angleški termin migratory species preveden kot selitvena vrsta (in ne selivska vrsta):

Se selitveni lahko nanaša tudi na ptice selivke in ne samo na samo selitev (npr. selitveni servis)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

Kdaj uporabljamo sicer in kdaj drugače? Npr.

• Kot sodelavci službe so se razkrili ljudje, kot na primer pokojni XY, ki je drugače veljal za pristaša SZ. ali: ... spregovoril javno ob koncu druge svetovne vojne. Drugače so se v žrelu službe znašli ne le XY, ampak tudi njegovi sodelavci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:

• Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi

ali

• pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.

Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).

Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.

Zanima me še sklanjanje kratice OBLA. Ali je pravilno OBLA, OBLE ...?

Kakšen bi bil pravilni zapis bionanočipa? Predpostavljam, da vse pisano skupaj (vnos v terminološki zbirki institucij EU IATE, št. 2232825)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).

Primer za mobilni telefon:

• Mobilni telefon:
• Mobilni tel.:
• Prenosni telefon:
• Prenosni tel.:
• M:
• GSM:
• Št. mobilnega telefona:
• Št. mobilnega tel.:

Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.

Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...

Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.

Kako se pravilno piše: Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo ali Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo (torej brez vezaja).

Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.

V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:

• STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
• v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.

Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.

Kako pravilno pišemo: ravnilo noma/Noma in dasmasa/modelirna masa Das/ Das-masa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali se kategorija živosti upošteva, ko govorimo o hrani moškega spola, ki ime deli z živaljo, iz katere je pripravljena, na primer losos, ligenj, rakec ... Kakšna je pravilna oblika tožilnika ednine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.

Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.

Zanima me, koliko moških sklanjatev ima slovenščina. Vedno sem bila prepričana, da so štiri (korak, sluga, A, dežurni), profesorica na maturi prijateljičine hčere pa je zatrdila, da so samo tri. Prosim za odgovor in pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pišem vam iz Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.

Opazili smo, da večina slovenske zakonodaje (Zakon o koncesijah, Zakon o gospodarskih javnih službah, večina izpeljanih predpisov) in Terminološki slovar javnih naročil (avt. Dolinšek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005) za podeljevalca koncesije (angl. concession provider ali grantor of concession) uporablja izraz koncedent.

Slovar novejšega besedišča pa ima geslo koncendent z razlago, da izraz izhaja iz angleškega concendent. Vendar pa je angl. izraz concendent v angleščini zelo redek (na spletnih straneh Združenega kraljestva samo trije zadetki, na svetovnih spletnih straneh pa nekaj čez 3000, a so to večinoma neangleške strani. Starejši slovenski slovarji (SSKJ in Pravopis) izraza ne poznata. Zanima me, ali se lahko kljub geslu koncendent še naprej uporablja razširjeni izraz koncedent oz. kakšno je vaše mnenje glede rabe enega ali drugega izraza.

Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?

Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.

V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, katera ločila naj bi uporabljali pri začetnem in končnem pozdravu pri poslovnih in uradnih dopisih.

• Kaj priporočate pri začetnem pozdravu: vejico ali klicaj?
• Ali še razlikujemo, če gre za pismo prijatelju vejica, če gre za formalno pismo klicaj?
• Pa pri končnem pozdravu: piko, klicaj ali vejico?
• Je vejica sprejemljiva – nekateri pravijo, da se pismo nekje mora zaključiti s končnim ločilom. Kako pa je z ločili pri pozdravih v e-pošti?

Zasledila sem, da velika večina uporablja vejice. Zahvaljujem se vam za odgovor in čestitam za odličen portal.

Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali obstaja kakšno posebno pravilo za pisanje ločil v naslovih? Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali so ločila v spodnji povedi zapisana pravilno. Ko je Galileo Galilei rekel: »In vendar se vrti,« so se iz njega norčevali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V alinejnem naštevanju je mogoče uporabljati več rešitev (gl. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1054/uporaba-velike-male-začetnice-in-ločil-pri-naštevanju-po-alinejah, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/376/začetnica-za-dvopičjem-ki-uvaja-naštevanje in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2145/navajanje-sestavin-po-alinejah-ločila-in-raba-začetnice). Zakaj in kdaj priporočate tak zapis?

Dnevni red:

• Poročilo o prejšnji seji
• Računovodski izpiski
• Razno

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako je s poimenovanjem (pripadnosti) posameznih članov glasbene skupine, če ima ta skupina uradno ime tipa Čuki, Modrijani ...

Ali pišemo čuk in modrijan z malo ali veliko začetnico?

• modrijan Blaž Švab / Modrijan Blaž Švab
• čuk Jože Potrebuješ / Čuk Jože Potrebuješ

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

Kot urednica in prevajalka sem se znašla v nemajhni zadregi. V prevodnem gnezdu se namreč greje besedilo, ki se posveča sirenskim bitjem, povečini morskim deklicam. Pa vendar: izročilo, kot veste, pripoveduje tudi o moških predstavnikih vrste (tako v morjih kot sladkih vodah). Izvirnik omenja pojem merman.

Mi lahko svetujete, kako naj opredelim moško obliko? Je v vaših virih najti naslombo, ki sem jo na svoji raziskovalni poti spregledala?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Na televiziji izgovarjajo priimek grškega politika Samarasa z naglasom na drugem a-ju. Grška wikipedija ima naglas na tretjem a-ju.

V prejšnji teden je voditelj v Odmevih celo v angleščini naglasil tretji a, kasneje v slovenščini pa drugi a, očitno v slovenščini priimek zavestno izgovarja drugače. A ko so na zadnjem zlogu naglašena francoska imena, na naši televiziji prevzemajo tudi naglas, na primer Dominique (Strauss Kahn).

Po kakšnem slovničnem pravilu priimku Samaras v slovenščini spreminjamo naglas, imenom kot Dominique ali priimkom kot Pinochet pa ne?

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Katera varianta je pravilna in zakaj?

• Leto, na katerega se nanaša podatek.
• Leto, na katero se nanaša podatek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.

Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Avto-moto zveza Slovenije je s kraticami poimenovana AMZS. Ali tudi v primeru uporabe kratice AMZS uporabljamo žensko obliko – torej:

• AMZS je sklicala
• AMZS je največja izvajalka

Ali je ustrezna uporaba moškega spola:

• AMZS je izvajalec, je sklical.

Kako je s predlogom: na Avto-moto zvezi/na AMZS ali je prav v Avto-moto zvezi Slovenije/v AMZS?

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

• Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
• Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
• Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Za potrebe magistrskega dela sem izdelala predtest, ki so ga učenci pisali na začetku raziskave, podobnega pa so pisali tudi na koncu raziskave. Zanima me, ali je izraz potest ustrezen, ali kako bi ga morala poimenovati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ker se italijanska pokrajina v originalu piše Campania, bi bilo nemara po naše pravilno Kampanija, ne pa Kampanja, kot navaja Slovenski pravopis. Ali gre za napako v Slovenskem pravopisu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pozdravljeni,

zanima me, kako je pravilno:

prireditev bo v vsakem vremenu ali

prireditev bo ob vsakem vremenu.

Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:

Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.

Marko Snoj (januar 2013)

Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.

In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?

Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?

Zanima me, kakšen je pravilen zapis navedenih datumov:

a) Glede na dva vira nisem povsem prepričana, kaj je pravilno: Ali je pravilna rodilniška (1. decembra 2018–15. januarja 2019) ali imenovalniška (1. december 2018–15. januar 2019) oblika? Ta vira sta: Nataša Hribar, Pravna praksa, Vloga pomišljaja, 2016, št. 36–37. Nataša Hribar, Pravna praksa, O datumih in drugih časovnih oznakah, 2010, št. 2, str. 31. b) Kaj pa naslednji primer: Je pravilno 8.–15. september ali 8.–15. septembra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rad bi vedel, kako pravilno sklanjamo tuja imena krajev, predvsem taka kot so Brescia ali Perugia. Je pravilno Brescii in Perugii za dajalnik oziroma mestnik? Ker sem namreč pred kratkim tako zapisal, pa so mi pred objavo na časopisu "popravili" v Bresci ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Zanima me, kako imenujemo prebivalca ali prebivalko Golt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Znašla sem se v dilemi, kateri predlog je pravilen: V zahvalo jim kupim čokolado ali Za zahvalo jim kupim čokolado.

Z iskanjem po Franu naletim predvsem na 1. možnost, le vezljivostni slovar ima navedeno tudi 2. Obenem tudi zadetki Gigafide kažejo na prevlado 1. možnosti. Moje vprašanje je, ali je potem 1. možnost pravilnejše od 2., oz. ali je 2. nasploh napačna ali pa sta obe enakovredni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...

Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

• Minami Kat, mačja svetovalnica za dobrobit, dobropočutje ter vedenje mačk (www.minamikat.si)
• iCatCare Feline Wellbeing Panel (https://icatcare.org/about/our-expert-panel/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prosimo za nasvet glede sklanjanja imena Jean-Claude Juncker. Opazili smo, da se v tisku (Delo, Dnevnik) pojavlja drugačen zapis, ime se sklanja le v drugem delu, t.j. Jean-Clauda Junckerja.

Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?

Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.

Zanima me, kako se sklanja priimek Čavš (Aleks Čavš, Tina Čavš).

Kako pa je s tem: Čigava hiša? Čavševa/ Čavževa hiša

Na spletu se pojavljata dve različici zapisa besede prenos v povezavi z računalnikom, telefonom ali drugo napravo, in sicer prenos na (npr. prenos podatkov na računalnik) in prenos v (npr. prenos podatkov v računalnik). Kateri predlog je pravi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Opazila sem, da se v časopisih za AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) pogosto uporblja zapis Ajpes/Ajpesa, predvsem pri sklanjanju. Je tak zapis pravilen?

Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).

Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.

V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.

Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?

Imam težavo pri uporabi slovenskih prevodov besed genderless ali genderlessness ali gender-neutral.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri prevajanju za vodilnega ponudnika japonskih nožev pri nas se pogosto srečujemo s prevodi različnih oblik nožev (gyuto, santoku itd.). Zanima me predvsem, kaj bi bil pravilen prevod angleškega Chef's knife. Morda chefovski nož?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kakšna je razlika med zapisoma Drugim je svetoval in Ostalim je svetoval? Drugi primer mi je lektor zavrnil, a ne razumem, zakaj.

Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").

Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zasledila sem svojilni pridevnik Sartrejev. Ta oblika mi je zelo tuja, saj imam v ušesu Sartrov. Preverjala sem na internetu, kjer sem našla tudi rodilniško obliko Sartreja. Ali sta možni obe obliki? Če upoštevam pravopisno pravilo 772, je pravilna oblika Sartra, torej potem tudi Sartrov (kot WildeWilda). Ali pa morda Sartre napačno izgovarjamo in e ni nemi?

Zanima me, ali so spodaj tvorjeni odvisniki vsi možni ali pa kateri od njih ni pravilen. Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.

• Naše podjetje je najboljši delodajalec, kot ga lahko imate.
• Naše podjetje je najboljši delodajalec, ki ga lahko imate.
• Naše podjetje je najboljši delodajalec, kar ga lahko imate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

Lepo je, da se me spominjaš.

Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.

Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dober dan, s prijatelji imamo dvom glede povratnega svojilnega zaimka v takšnih primerih:

• Volivec pooblasti prijatelja za glasovanje v svojem/njegovem imenu.

• Upravljavec bazena je odgovoren za smrt plavalca zaradi svojega/njegovega ravnanja.

Hvala lepa!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Na spletni strani RTV Slovenija sem zasledil naslov: Boste še hodili k vašemu peku? Zdi se mi, da je uporabljen napačen svojilni zaimek -- pravilno bi se naslov moral glasiti: Boste še hodili k svojemu peku?

Imam prav?

A mi lahko na naslednjem primeru objasnite kaj je koren besede, kaj je končnica in kaj priponsko obrazilo? (agent, asistent) A je agen (koren)-t (končnica), agent-a (priponsko obrazilo)? Kako, da vem pri moškem samostalniku kaj je končnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pred bližajočim se evropskim nogometnim prvenstvom (8. junij–1. julij 2012) se sprašujemo o zapisu imen dveh prizorišč, in sicer ukrajinskih mest Harkov in Lvov. Slovenski pravopis (2001) na to vprašanje sicer jasno odgovarja (§ 1114: Rusko obliko ukrajinskega imena ohranimo, če je pri nas uveljavljena, npr. Kijev, Lvov, Harkov, Černobil, Zaporožje), vendar bi vseeno rada preverila, ali je v ozadju poleg uveljavljenosti imena še kakšen argument oz. ali se morda razmišlja o drugačni rešitvi v prihodnje. Ne morem se namreč otresti občutka, da se lahko neupoštevanje novejšega ukrajinskega imena (Harkiv, Lviv) razume kot nespoštovanje statusa ukrajinščine kot državnega jezika in odločitve o spremenjenem uradnem poimenovanju mest. Razumem pa, da je v praksi jezikovna situacija v državi malce drugačna in zato toliko bolj zapletena. In občutljiva.

Če vendarle upoštevamo pravilo, ki ga navaja Pravopis, torej npr. zapis ukrajinskega mesta »po rusko« – Lvov, pa se pojavi novo vprašanje pri poimenovanju stadiona – uradno ime Arena Lviv, zapisati Arena Lvov?

Podoben primer je tudi indijsko mesto Bombaj, ki so ga leta 1995 preimenovali v Mumbaj (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mumbaj), a tudi te spremembe Pravopis ne upošteva (brez pojasnila).

A. P.

Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.

Zanima me skladenjska podstava besede nedokončanost. Ali je beseda sestavljenka ali izpeljanka? Beseda ima v SSKJ dve naglasni mesti. Kako veš, ali ima neka beseda dve naglasni mesti ali le eno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?

Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pišem vam iz vasi Zgornje Gameljne, kjer se je vnela zanimiva debata glede sklanjanje besede Gameljne. Domačini vztrajajo na "iz Gamelj", priseljenci poudarjamo, da Word popravi to na "iz Gameljn".

Ali lahko rešite to debato in nam napišete vse sklone besede "Gameljne"?

Jaz sumim, da bi bil mogoče zadnji "n" v "iz Gameljn" tihi. Če je to res, bi prosila še za izgovorjavo napisanih sklonov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Imam vprašanje glede najustreznejšega sklanjanja imena in priimka novega romunskega komisarja. Sama se sicer najbolj nagibam k prvi možnosti, morda pa se vi zavzemate za kakšno drugo?

Prva možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCA 3 Ioanu Mirceu PAŞCU 4 Ioana Mircea PAŞCA 5 Ioanu Mirceu PAŞCU 6 Ioanom Mirceom PAŞCOM

Druga možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircee PAŞCUJA 3 Ioanu Mircei PAŞCUJU 4 Ioana Mirceo PAŞCUJA 5 Ioanu Mircei PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceo PAŞCUJEM

Tretja možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCUJA 3 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 4 Ioana Mircea PAŞCUJA 5 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceom PAŞCUJEM

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima, me kako se pravilno sklanja ime Timo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se pravilno sklanja moško ime Žan Luka? In kako športno disciplino oz. tip tekmovalne jadrnice laser radial? Vnaprej hvala za pomoč.

Zanima me, kako se pravilno sklanjata naslednji moški imeni: Nunne, Sorme? Kako je z zaimki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanime me, kako sklanjati moško ime Jean Marie.

Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Žalac. O priimkih, kot so Jakac, Bukovac ipd., ste že pisali, torej da glas -a pri pregibanju izpade (Jakca, Bukovca ...). Priimek Žalac v Besani pa -a ohranja, torej Žalaca ... z Žalacem. Zakaj tako? Našla sem tudi nekaj primerov v časopisih, kjer je bil ta -a ohranjen. Je torej pravilno, če napišem: Opravila bom pogovor z Juretom Žalacem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pozdravljeni, kako se pravilno sklanja priimek Bubanj? Ali je pravilno Bubanju ali Bubnju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pišem vam, ker me zanima, kako se pravilno sklanja priimek Koleša v primeru, da gre za osebo moškega spola. Je pravilno sklanjati po drugi moški sklanjatvi, torej s Kolešo v orodniku?

Kako sklanjamo priimek Muršec: Muršec − Muršca ali Muršec − Muršeca?

Po pregibniku Besana se priimek Ovsenek sklanja Ovsenek, Ovsenka, Ovsenku ... Zakaj ne Ovseneka, Ovseneku? Vem, da »po občutku« ni merodajen argument, pa vseeno ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se pravilno sklanja priimek Rajšter?

Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.

Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Nekateri ljudje sklanjajo ime Sydney brez daljšanje osnove z j, ker ime izgovorijo kot [sídnej] in ne [sídni], kot je v pravopisu. Tudi beseda jockey se sklanja brez daljšanja z j, ker jo izgovorimo kot [džókej]. Ali je rodilnik Sydneya napačen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se sklanjata turška provinca in mesto Antalya – v Antalyji ali v Antalyi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lepo pozdravljeni, se avto center lahko piše tudi skupaj (avtocenter) ali je pravilno zapisano samo narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me kako se pravilno napiše Ekstremadura (španska pokrajina) po slovensko? Je pravilno zgolj Estremadura, kakor mi prikaže v slovarju ali je pravilno tudi Ekstremadura?

Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval?

Zanima me, kateri izraz bi bilo najbolje uporabiti za samolepilne lističe, ki jim pravimo post-it.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri pisanju magistrskega dela razvrščam različice pravljic na zemljevidu. Iz angleščine v slovenščino prevajam kulture, v katerih se te različice pojavljajo. Zanima me, kakšen bi bil ustrezen prevod v slovenščino za različico Syrjanian.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?

Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.

Vozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane. Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali lahko napišemo tudi programska vodja Maja Zupanič ali je pridevnik vedno le v moškem spolu, ker je tudi samostalnik moškega spola − torej programski vodja Maja Zupanič. Sta možni obe različici?

Opažamo, da se v povezavi z imenom izdelovalca avtomobilov Tesla Motors pojavlja pridevnik Teslin (npr. Teslin model X). Ker Slovenski pravopis kot pravilno obliko pridevnika, izpeljanega iz priimka Tesla, navaja le obliko Teslov, nas zanima, ali gre za odmik od norme ali pa se morda uveljavlja razlikovanje med Teslov (izpeljano iz priimka izumitelja) in Teslin (izpeljano iz imena podjetja po analogiji z npr. Barillini špageti, Pradina torbica)?

Zanima me, ali so naslovi TV vsebin, kot so recimo Igra prestolov, Harry Potter, Umori na podeželju, James Bond ..., števni?

Primeri:

Ali ste si ogledali vse Igre prestolov? Gledal sem vse Harryje Potterje. Umorov na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Jamesi Bondi mi niso všeč.

Ali so neštevni in mora biti pred njimi ustrezna števna beseda? Npr.:

Ali ste si ogledali vse sezone Igre prestolov? Gledal sem vse filme Harryja Potterja. Serije Umori na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Filmi Jamesa Bonda mi niso všeč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali lahko danes, leta 2018 naslovimo g. Milana Kučana z besedo PREDSEDNIK ali je pravilneje bivši predsednik države?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kaj je pravilno?

Priča Janez Novak je obvestila sodnika, da se obravnave ne bo mogla udeležiti iz zdravstvenih razlogov.

ALI

Priča Janez Novak je obvestil sodnika, da se obravnave ne bo mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov.

Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako je pravilno?

Na področju poznavanja velikostnih razmerij in astronomije je bilo v tujini opravljeno že nekaj študij, katere ... ALI Na področju poznavanja velikostnih razmerij in astronomije je bilo v tujini opravljenih že nekaj študij, katere ...

Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.

Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...

Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako pisati v tem primeru: Oseba je zaposlena pri/na/v Obrtniško-podjetniški zbornici.

Kateri predlog je najbolj ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav? Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav? Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:

Pri poslovanju in računovodenju uporablja :

• zakon o računovodstvu,
• splošne slovenske računovodske standarde,
• slovenski računovodski standard 36 (2006)

V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.

V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.

Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.

Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me raba vejice v naslednjem primeru: Kadar hočem, lahko neham.

Je lahko poved zapisana brez vejice? V smislu, da zvezo kadar hočem vzamemo kot prislov (= kadar koli), seveda je spet odvisno od sobesedila. Recimo tudi v primeru Veš da ni res, vejice med besedama veš in da ne pišemo, ker veš ne opravlja vloge povedka, ampak gre za členek (Seveda ni res).

zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:

• Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:

• Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Ali takole (v skladu s pomenom povedi):

• Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da, ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.

Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo »bodisi da« piše vejica ali ne. Primer:

• Kandidat odda prijavo/,/ bodisi da jo v pdf-formatu pošlje na navedeni naslov/,/ bodisi da jo odda z elektronskim obrazcem.

Kaj pa v tem primeru:

• Mislim, da ne razumete prav mojih besed/,/ ali da jih nočete razumeti.

In še:

• Pričakovali bi ali vašo potrditev zapisanega/,/ ali da nam sporočite, da stvar ni več aktualna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

• Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
• Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
• Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
• Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
• Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.

Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?

Zanima me, kje morajo biti postavljene vejice v spodnjih primerih.

• Ko slikam, uživam in uživam, ker slikam.
• Ko slikam, uživam, in uživam, ker slikam.

in

• Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin in tako preverjali različne oblike.
• Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin, in tako preverjali različne oblike.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih. Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.Uči se in boš znal.

Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prosila bi za dve pojasnili:

1. Ali je potrebno uporabljati veliko ali malo začetnico pri naslednjem: Ime zavoda, Zavod za ... ali Ime zavoda, zavod za ...?

2. Je pri naslednjem potrebna vejica ali ne: Ime podjetja, d.o.o. ali Ime podjetja d.o.o.?

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

V zadnjem času sta me zmotila naslova dveh komentarjev, objavljenih v medijih. Prvi primer je zapis: Zbogom orožje. Drugi primer je: Adijo pamet.

Zmotilo me je, da ne en ne drug nimata vejice. Kakšno pravopisno pravilo velja v tem primeru?

Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Katera raba je ustreznejša: rešitev x dominira rešitev y ali rešitev x dominira nad rešitvijo y?

Kontekst: Gre za matematično relacijo dominiranosti, ki -- poenostavljeno povedano -- določa, kdaj je neka rešitev ob nasprotujočih si kriterijih boljša od druge. V angleški literaturi velja solution x dominates solution y ali kratko x dominates y. Kako torej ustrezno sloveniti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pri nekaterih besedilih, kjer je prisotno vikanje osebe, ki to bere, opažam, da je pri opombah v oklepajih, prisotno tikanje. Takšne opombe so: (glej spodaj), (glej kazalo), (glej stran 3) ipd.

Ali bi morale biti tudi te opombe v vikalni obliki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine.

Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.

Na Ministrstvu za obrambo nas lektorice zanima, kako naj zapisujemo besedo/besedno zvezo vojaška strokovna ali vojaškostrokovna literatura. V vojski namreč obstaja tudi Temeljno vojaško strokovno izobraževanje, pisano torej narazen, zato nas zanima, ali je bolj utemeljeno, da to upoštevamo tudi pri literaturi, usposabljanjih itn.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me ali je postavitev vejice v naslednjem primeru pravilna?

• Ljubezen ni nekaj, kar najdeš. Ljubezen je nekaj, kar najde tebe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:

• Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.

Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila.

Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih?

• Spol: a) moški b) ženski

• Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki.

• Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne

Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zakaj v priročnikih piše, da okrajšave znanstvenih nazivov pišemo z veliko, če hkrati učimo, da se okrajšave pišemo z malimi črkami in s piko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zakaj ima pravopis iztočnici Fudžijama in Fudžisan, če se gori reče Fuji? Ali bi morali ime Fuji zapisati Fudži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)

V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:

V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:

Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen

Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako pravilno zapisati naslednja lastna imena: Big B/band RTV Slovenija, Totib/Big b/Band Maribor ali npr. Big b/Band Zagorje? Opažam veliko nedoslednosti, včasih je oboje z veliko začetnico, včasih je band z malo.;

Zanima zapis izgovorjave naslednjih besed; vrabec, sivka, vzeti, voda, življenje, pohvala, storitev, mraz, ponudba, ocena, članek, vreden in enakomeren.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Nenenhno se pojavljajo težave pri zapisu npr. japonskih, kitajskih, ruskih, ukrajinckih ... imen v slovenščini. Založbe, prevajalci, tudi tujci v Sloveniji, katerih imena zapisujemo, pogosto vztrajajo pri izvirnem/angleškem načinu zapisa. Kako torej zapisati npr. Yu Hua ali Ju Hua (v knjižnem prevodu je prva različica) ali pa Tatsuya Yada ali Tatsuja Jada, Nadya Bychkova ali Nadja Bičkova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kaj menite o zapisovanju univerzitetnih pedagoških nazivov za imenom in priimkom, dr. Janez Novak, izr. prof., namesto do sedaj uveljavljenega zapisa izr. prof. dr. Janez Novak?

V poglavju Krajšave Pravopisa 8.0 je pod točko 32 zapisano:

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Zanima me, ali je v primeru mmag. zajet tudi naziv, ki ga pridobimo po bolonjskem študijskem programu druge stopnje, ali je mišljen naziv pridobljen po študijskih programih pred bolonjskimi programi.

Jaz sem študiral vzporedno na dveh bolonjskih programih druge stopnje. Kako pravilno zapišem svoja naziva? Ju ločim z vejico? Katerega zapišem najprej? Ju razvrstim po abecedi, času pridobitvi ali po želji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako zapisovati (skupaj, narazen, z vezajem) večbesedna poimenovanja glasbenih zvrsti, kot so pank rok, indie rok, death metal, ska pank ipd.

Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?

Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole

Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole

S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako se pravilno piše: kriminalistično obveščevalna dejavnost?

Ali je mogoče pri navedeni zloženki upoštevati "pravilo", po katerem gre za "za priredno pridevniško zloženko" in na podlagi tega tudi uporabiti kot "pravilen" zapis kriminalistično-obveščevalna dejavnost (tj. z vezajem in podobno priredni zvezi dveh pridevnikov: obveščevalna IN varnostna služba = obveščevalno-varnostna služba"), na kar ste v preteklosti že podali izčrpno pojasnilo ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.

Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC

Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zanima me, kako pišem okrajšano hipoteza1, stično ali nestično: H1 ali H 1.

Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«