ka2 vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da2:
rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ká1 in ka prisl. (ā) zastar. uvaja vprašanje; ali1:
ka nisva prijatelja?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
k1 -- in -ja [kə̀ kə̀ja in ká kája] m (ə̏; ā) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k;
pisano z velikim K;
trije tiskani k-ji // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
míškica -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
káli in ká-li člen. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali;
najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj// najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.