programíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni E (↑)programírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nasprêjati -am dov. (ȇ)
s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj; napršitiSSKJ: Po rekonstrukciji dlani so zdravniki celice darovane kože nasprejali na prste
// narisati, zlasti grafit, s sprejem na kaj: Aktivistu se je po dveh urah plavanja v temi uspelo prebiti do oporišča in na eno izmed podmornic nasprejati pomenljiv napis E ↑sprêjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sprêjati -am nedov. (ȇ)
s pršenjem nanašati, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: Umetnik je sprejal stožec, ki je izgledal, kot bi bil iz papirja, dokler se ni zasvetil
// risati, zlasti grafite, s sprejem na kaj: Posebej bodo preganjani tisti, ki na ograjo vile sprejajo neprimerne napise E (↑)spray

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vitalizácija -e ž (á)
1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic
2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center.
3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja?
2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča
2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sprêjanje -a s (ȇ)
nanašanje spreja na kaj: V obupnem poskusu, da bi se uprli trajnam, barvanju in sprejanju ji bodo lasje nekega dne še izpadli
// risanje, zlasti grafitov, s sprejem na kaj: V času sprejanja imajo grafitarji pogosto pri sebi samo nekaj sprejev, saj z manjšo količino laže pobegnejo E ↑sprêjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ)
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša
2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dúnajec -jca m, živ. (ú) pog.
paniran in ocvrt zrezek; dunajski zrezekSSKJ: Tam nikoli ne veš, kaj bo, pri nas pa naročiš dunajca, pa točno veš, kaj dobiš E univerbizirano iz dúnajski zrézek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam
2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo
3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

inicializácija -e [inicijalizacija] ž (á)
1. rač. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek; zagonSSKJ: omogočiti inicializacijo; inicializacija strežnika; čas inicializacije; Koda se izvede ob vsakem zagonu računalnika in omogoča inicializacijo in osnovne nastavitve naprav na matični plošči, kar je potrebno, da se naloži operacijski sistem
2. dejanje, s katerim kaj nastopi, se začne razvijati: Gre pač za povsem življenjski proces, značilen za vse poklice: vsakdo potrebuje inicializacijo E ← agl. initialization iz initial 'začetni' ← lat. initiālis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš.
pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á)
1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon
2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poljúbnostni -a -o prid. (ú) jezikosl., navadno v zvezi z zaimek
ki izraža poljubnost: Poznamo še poljubnostne zaimke; glasovno so skoraj taki kot vprašalni zaimki (prim. vprašalni kdó, káj – poljubnostni kdó, kàj); z njimi izražamo poljubnega človeka oz. stvar E (↑)poljúbnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porjavítev -tve ž (ȋ)
1. povzročanje, da kaj porjavi, zlasti koža: krema za porjavitev; izdelki za porjavitev kože; Nedvomno drži, da je porjavitev iz tube bolj zdrava kot solarij
2. dejstvo, da kaj porjavi, zlasti koža: naravna porjavitev; porjavitev sadja; Porjavitev je obramba kože pred poškodbami zaradi ultravijoličnega sevanja E (↑)porjavíti, (↑)porjavéti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

posprêjati -am dov. (ȇ)
1. s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: Obeske posprejamo s prozornim lakom, da postanejo bleščeči
// razpršiti sprej po prostoru: Ko je pokadil cigareto, je odprl okno in prostor posprejal z dišečim razpršilcem
2. popršiti koga s sprejem: Potem ko je žrtev s solzilcem posprejal po obrazu in ji iz rok iztrgal torbico, je ropar pobegnil proti staremu mestnemu jedru E ↑sprêjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pozicionírati -am [pozicijonirati] nedov. in dov. (ȋ)
umeščati kaj, iskati mesto za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: strateško pozicionirati podjetje; Za proizvajalca je pomembno, da pozicionira svojo blagovno znamko, stoji za njo in jo predstavlja porabniku E ← nem. positionieren iz ↑pozícija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

preprečeválec -lca [in preprečevau̯ca] m (ȃ)
1. člov. kdor kaj preprečuje: preprečevalec korupcije; Svoboda in odprtost sta precej bolj učinkovita preprečevalca brezvladja kot nadzor
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: To zdravilo spada med preprečevalce astmatičnega vnetja E (↑)preprečeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

protistáviti -im dov. (á ȃ)
postaviti kaj ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: Pesnik je nekaj statičnega, nepremičnega, ravnega, ploskega, mrtvega protistavil dinamiki, vzpenjanju, višini, živosti E (↑)stáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

protistávljati -am nedov. (á)
postavljati kaj ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: Avtor svetu odraslih, oblasti, častihlepnosti in maščevalnosti protistavlja nepokvarjeno otroštvo E ↑protistáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

smérniški -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati E (↑)smérnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vpoglédati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
pregledati kaj, navadno uradni dokument, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: vpogledati v dokumentacijo; vpogledati v pogodbo; vpogledati v sodni spis; Nihče razen bolnika in tistega, ki ga bolnik pooblasti, nima pravice vpogledati v osebne zdravstvene podatke E (↑)poglédati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vpogledováti -újem nedov. (á ȗ)
pregledovati kaj, navadno uradni dokumenti, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: neposredno vpogledovati; ne imeti pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto; Sodni izvedenec v tej zadevi strokovnega dela ni imel, saj mu v zdravstvene kartoteke, v katerih je popis bolezni, ni bilo treba vpogledovati in tudi ni vpogledoval E ↑vpoglédati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: zagrebsti se za mesto direktorja; Zagrebel se je za vsako žogo E ↑grêbsti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zgenerírati -am dov. (ȋ)
1. s pomočjo elektronskih naprav narediti, povzročiti, da kaj nastane: zgenerirati datoteko; zgenerirati kodo; Na forumu je več kot dvajset tisoč registriranih uporabnikov, ki so zgenerirali na stotisoče sporočil
2. narediti, povzročiti, da kaj nastane sploh; ustvaritiSSKJ: Ocenili smo, da lahko z razpoložljivimi sredstvi skupaj s privatnim kapitalom zgeneriramo okrog 200 milijonov evrov investicij E (↑)generírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zminírati -am dov. (ȋ)
1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: Vojska je bloke zminirala zato, ker so menda iz njih na začetku prejšnjega tedna izstrelili raketo, ki je zadela vojaški helikopter
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: Pripravljeni so tudi večkrat zminirati javni razpis na sodišču in jih sploh ne zanima škoda, povzročena investitorju E (↑)minírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krízniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nôviSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prodájatiSSKJ -am nedov. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prodátiSSKJ -dám dov. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

temátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

turízemSSKJ -zma m (ī)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aluzívni -a -o prid. (ȋ)
ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka
2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E ← nlat. anorectus ← gr. anórektos 'neješč'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atráktor -ja m (á)
1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali
2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bêjzbolski -a -o in baseballski -a -o cit. [bêjzbolski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na bejzbol: Nihče ne ve, kje se je epidemija pričela, a kar naenkrat ameriški mladci, ki dajo kaj nase, nosijo bejzbolske kape s ščitom na zatilju E (↑)baseball

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E ↑bío… + (↑)prideloválec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bíotehnolóški -a -o [bijotehnološki] prid. (ȋ-ọ̑)
ki se nanaša na biotehnologijo: biotehnološke družbe; biotehnološka industrija; biotehnološka podjetja; Pri upoštevanju obojega, tako obetov kot problematičnih možnosti, ki jih ponuja biotehnološka revolucija, se zastavlja vprašanje, kaj je v tej zvezi sploh mogoče storiti E ↑bíotehnológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bío…SSKJ [bijo] prvi del zloženk (ȋ)
1. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi: biokmet; biosod; biovrt
2. ki izraža, da je kdo ali kaj v kakršnem koli odnosu z živo naravo: bioklimatski; biomehanika; biotehnologija – glej tudi bío E ↑bío

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog.
z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: Tudi če bi vozil 200 km/h, se bo za tabo našel bedak, ki ti bo blendal in trobil E ← nem. blenden, prvotneje 'zaslepiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

citátnost -i ž (ȃ)
1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo
2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila E (↑)citáten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dekanováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti dekan, opravljati dekanske posle: predavati in dekanovati na visoki šoli; Zdaj je povsem jasno, kaj privablja študente na visokošolsko institucijo, ki ji dekanuje znani profesor
2. biti predstojnik dekanije: Tam je župnikoval in dekanoval vse do upokojitve E (↑)dekàn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dekomisíjski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na dekomisijo: Zato me razumite, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z dekomisijskim skladom, ki je namenjen za razgradnjo jedrske elektrarne E ↑dekomisíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati
2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dostópati -am nedov. (ọ̄)
uporabljati kaj, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopati do elektronske pošte; dostopati do interneta; dostopati do podatkov; Zaposleni ne morejo dostopati do vseh prostorov v stavbi E (↑)dostopíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

égotríp -a m (ẹ̑-ȋ)
1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu
2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip!
3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ékoprideloválec -lca in éko prideloválec -- -lca [ekopridelovau̯ca] m, člov. (ẹ̑-ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekološki pridelovalec: Genetsko spremenjene rastline se križajo z divjimi in ekološko gojenimi rastlinami in tako je trud ekopridelovalcev zaman E ↑éko… + (↑)prideloválec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

erotizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, da kaj vzbuja ali stopnjuje spolno slo: Razmah popularne kulture v šestdesetih je erotiziral vsa področja, od dizajna do filma, glasbe in mode E ← nem. erotisieren iz (↑)êros

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

evangelizácija -e ž (á)
delanje, da kaj postane krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevanjeSSKJ: Zlasti od afriške sinode naprej se uveljavlja načelo, da moramo pri evangelizaciji sprejeti vse elemente lokalne kulture E ↑evangelizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

evangelizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevatiSSKJ: Zbranim delegatom sinode je papež položil na srce, da je njihova prva in temeljna skrb evangelizirati, oznanjati novico o odrešenju v Kristusu E (↑)evangélij

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

faksírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti
2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fighter -ja cit. [fájter] in fájter -ja m, člov. (á)
kdor si zelo prizadeva za kaj; borecSSKJ: V njem tli tudi nekaj tistega, kar odlikuje fighterje, borce | V finale so se nedvomno prebili največji fajterji E ← agl. fighter iz fight 'boriti se'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fít -- prid. (ȋ) pog.
ki je, zlasti zaradi predhodne telesne, športne aktivnosti, v danem času dobrega počutja, pripravljen, sposoben za kaj: Tek mu pomaga, da ostaja mladosten in fit E ← agl. fit 'primeren, ustrezen, zdrav'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

futurológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za futurologijo: Kaj se bo dogajalo v združeni Evropi in ali bo državam članicam uspelo ohraniti nacionalno identiteto, si danski futurolog kljub mednarodnemu ugledu ni drznil napovedati E po zgledu agl. futurologist, nem. Futurologe iz (↑)futúr + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi
2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E ↑géto

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gledljívost -i ž (í)
dejstvo, da je kaj gledljivo: Gledljivost filma nikakor še ne pomeni, da je film tudi kakovosten E (↑)gledljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hómič -a m, člov. (ọ̑) slabš.
gej, homoseksualec; pederSSKJ, buzi, toplovodar: Kaj naj storim, če me opravljajo, da sem homič? E ← hrv. hȍmić iz (↑)homoseksuálec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E ← agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hrapáviti -im nedov. (á ȃ)
delati kaj hrapavo: hrapaviti betonsko vozišče v predoru z uporabo vodnega topa in udarnih kladiv; V postopku hrapavljenja se debelina betona zmanjša zgolj za nekaj milimetrov, zato ga je mogoče večkrat na novo hrapaviti E (↑)hrápav

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

implementácija -e ž (á)
1. dejanje, s katerim kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta; implementacija strategije; implementacija zakona; Na tej seji smo udeleženci razpravljali zlasti o problemih implementacije konvencije
2. rač. uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem sistemu: implementacija strežnika; Na prvi pogled je videti, kot da gre le za zabavo, a s tem pridobljeni algoritmi so neprecenljivi tudi na drugih področjih robotike in implementacij E ← agl. implementation 'izvršitev, izvedba' iz ↑implementírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

implementíran -a -o prid. (ȋ)
1. pri katerem je kaj zamišljenega, novega postalo stvarnost, dejstvo: v celoti implementiran; Dejstvo je, da je zgolj implementirana zakonodaja resnično koristna zakonodaja
2. rač. ki je uveden kot določena tehnična rešitev v informacijski sistem: Implementirana programska oprema regulira potek celotnega proizvodnega procesa E ↑implementírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

informatizíranost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj informatizirano: informatiziranost javne uprave; Stopnja informatiziranosti zdravstva je še vedno zelo nizka E ↑informatizírani

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

inicializírati -am [inicijalizirati] dov. in nedov. (ȋ) rač.
spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ínputSSKJ -a m (ȋ) pog.
kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšati input; finančni input; input v produkcijo; Učitelj predstavlja danes v vzgojnem in izobraževalnem procesu glavni input E ← agl. input iz in 'v' + put 'postaviti, vtakniti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ínterkultúrnost -i ž (ȋ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturnost (1): Sprašuje se, kako je dandanašnji z iskanjem in ohranjanjem svojih korenin, kako z interkulturnostjo, kaj dandanašnja kultura sploh je
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; medkulturnost (2): Avtor prikaže Welschevo upravičeno kritiko pojmov, kakršna sta multikulturnost in interkulturnost E ↑ínterkultúrni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ínteroperabílnost -i ž (ȋ-ȋ)
dejstvo, da je kaj interoperabilno: interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov; Interoperabilnost, ki smo jo že vzpostavili na progi proti Italiji in bomo z njo nadaljevali, pomeni, da bomo lahko z našimi lokomotivami vozili v osrčje severne Italije E ↑ínteroperabílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

islamizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. uvajati, širiti islam: Moj namen ni islamizirati Zahod, kakor mi očitajo, ampak modernizirati islam
2. delati kaj muslimansko: To so vojašnice, iz katerih vladne sile napadajo uporne Nube, in hkrati taborišča, v katera zapirajo tiste, ki jih ulove, da jih nato civilizirajo, se pravi arabizirajo in islamizirajo E (↑)íslam

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

izganjálec -lca [izganjau̯ca] m, člov. (ȃ)
1. kdor koga, kaj izganja: Ta trenutek je v središču pozornosti izganjalec verouka iz javnih šol
2. rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; eksorcist: poklicni izganjalci; izganjalec hudiča; Povsem drobcen je bojda postal nenormalno močan, saj kar tri ure ni klonil pod silo šestih mož, ki so ga držali za ude, izganjalec pa mu je med molitvijo miril še glavo E (↑)izgánjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kíbicati -am nedov. (ȋ) pog.
s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori; nagovarjatiSSKJ: Pri dveh fantkih me zdaj kibicajo, da bi se morali potruditi še za kakšno punčko E (↑)kíbic

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

koordinátorica -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki kaj koordinira; koordinatorka: nacionalna koordinatorica; koordinatorica projekta; Izkušnje za prostovoljno delo si je nabirala v domačem kraju, kjer je bila koordinatorica skavtskih voditeljev in predsednica območnega odbora društva Hospic E (↑)koordinátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

koordinátorka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki kaj koordinira; koordinatorica: nacionalna koordinatorka; koordinatorka programa; Bila je prva namestnica pomočnika sekretarja za demokracijo, človekove pravice in delo, do pred kratkim pa je bila koordinatorka za Balkan E (↑)koordinátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

koréktorSSKJ -ja m (ẹ́)
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kriminalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razglašati koga ali kaj za nelegalno, nezakonito: Radi bi presegli miselnost, ki kriminalizira vsakogar drugačnega odtenka polti, kot je njihova E (← nem. kriminalisieren) (↑)kriminál

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu
3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lobíst -a m, člov. (ȋ)
kdor lobira: glavni lobist; register lobistov; Glede lobijev in lobiranja imajo v ZDA te zadeve najbolje urejene: zakonsko je opredeljeno, kaj lobist sme in česa ne E ← agl. lobbyist iz ↑lobírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

máher -ja m, člov. (á) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mastodóntski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
ki se nanaša na kaj pretirano velikega, nepraktičnega, neskladnega: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja; Soočamo se s problemom mastodontske univerze in nekaterih, zlasti družboslovnih fakultet, ki so čedalje težje obvladljive z vidika notranjega menedžmenta in tako imenovanih režijskih stroškov E ↑mastodónt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

méga…SSKJ prvi del zloženk (ẹ̑)
ki se nanaša na kaj zelo velikega, pomembnega: megacenter; megazvezda; megazabavišče – glej tudi méga E ↑méga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

motivátor -ja m, člov. (ȃ)
kdor spodbuja, navdušuje za kaj: V vrhunskem športu je znan kot izjemno pozitivna oseba in motivator, kakršnega si vsi želijo E ← agl. motivator iz (↑)motivírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèobjáva -e ž (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kaj ni objavljeno: Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov E (↑)nè… + (↑)objáva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ)
neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèpodpís -a m (ȅ-ȋ)
dejstvo, da kaj ni podpisano, se ne podpiše: nepodpis sporazuma; Razlogov za nepodpis pogodbe za zdaj še ni natančneje pojasnil E (↑)nè… + (↑)podpís

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèreševánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da se kaj ne rešuje: nereševanje zaostankov; nereševanje težav; Po štirih mesecih nereševanja problema javnega cestnega potniškega prometa je avtobusnim prevoznikom spet prekipelo E (↑)nè… + (↑)reševánje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèsprejèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejetje: nesprejem proračuna; nesprejem ustave; nesprejem zakona; Na nujnih sejah bi odločali o nujnih aktih, katerih nesprejem bi povzročil težko popravljive posledice za delovanje države E (↑)nè… + (↑)sprejèm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèsprejétje -a s (ȅ-ẹ̑)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejem: nesprejetje amandmaja; nesprejetje proračuna; Nesprejetje tega zakona bi povzročilo vladno krizo E (↑)nè… + (↑)sprejétje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nominírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: nominirati za oskarja; Vse nominirance smo povprašali, kaj menijo o odločitvi upravnega odbora sklada, da po novem javno nominira kandidate za nagrade
2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; Iz tekoče sezone lahko vsako gledališče nominira za tekmovalni in spremljevalni program največ pet uprizoritev E ← nem. nominieren ← lat. nōmināre 'imenovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nouveau riche1 -- -- cit. [nuvó ríš] m (ọ̑, ȋ)
družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: Kaj pa nouveau riche, ki si je še predvčerajšnjim požvižgaval vesele viže, ve, koliko simfonij je napisal Beethoven in da se med stavki klavirskega koncerta ne ploska E ← frc. noveau riche 'novi bogataš'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nutricístka -e ž, člov. (ȋ)
strokovnjakinja za prehrano; nutricionistka: Kdor želi shujšati, si mora za prehranjevanje vzeti čas, hrano dobro prežvečiti in se zavedati, kaj je zaužil, meni nemška nutricistka E ↑nutricíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obporódni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; perinatalni (1): obporodna stiska; Če bi radi, da se pri nas glede lajšanja obporodnih bolečin kmalu kaj spremeni, mislim, da bi se morali v tej smeri izobraževati tudi in predvsem vodje porodniških oddelkov E iz ob poródu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odganjálec -lca m (ȃ)
kar odganja kaj neprijetnega: ultrazvočni odganjalec mrčesa; Dober imunski sistem je najboljši odganjalec prehladnih obolenj E (↑)odgánjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odklíkati -am dov. (ȋ)
1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza
2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odklópljenSSKJ -a -o prid. (ọ̑) pog.
ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odštekan: odklopljen svet; Rad oblečem kaj nenavadnega, odklopljenega E ↑odklopíti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odreagíratiSSKJ -am dov. (ȋ)
narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, stanje pričakuje: Zavarovalnica mora odreagirati na nezadovoljstvo čakajočih bolnikov E (↑)reagírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ohrapáviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj hrapavo: ohrapaviti cestišče; Površina se ohrapavi s peskanjem E ↑hrapáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ómbudsman -a m, člov. (ọ̑)
1. predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuh človekovih pravic: evropski ombudsman; pritožiti se ombudsmanu; kandidirati za ombudsmana; Poročilo ombudsmana s konca letošnjega aprila je državnim svetnikom ob odsotnosti varuha človekovih pravic predstavil njegov namestnik
2. kdor je uradno določen, da kaj ohranja, skrbi za koristi, pravice koga: časopisni ombudsman; finančni ombudsman; ombudsman za bolnike; Postal je zeleni ombudsman, ki bo kot novi strankin organ med drugim sprožal postopke za preprečitev ekološke škode E ← šved. ombudsman iz ombud 'zastopnik, zagovornik' + man 'moški, človek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

omejeválec -lca m (ȃ)
kar kaj omejuje: omejevalec hitrosti; omejevalec vrtljajev motorja; Nizka raven povpraševanja je tudi največji letošnji omejevalec rasti proizvodnje E (↑)omejeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

òplaSSKJ medm. (ȍ)
izraža začudenje, presenečenje: Opla, kaj pa se dogaja? E (↑)hòpla

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

optimalizácija -e ž (á)
delanje, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizacija: stopnja optimalizacije; Pri načrtovanju proračuna imajo stroški, povezani z svetovanjem, izobraževanjem in optimalizacijo poslovnih procesov, praviloma podrejeno vlogo E ← agl. optimalisation iz (↑)optimálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

optimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizirati: Nenormalno visoke podražitve vhodnih surovin ne bodo mogli prenesti v prodajne cene mesa in izdelkov, zato so iskali notranje rezerve in optimirali proizvodnjo E ← nem. optimieren iz lat. optimus 'najboljši'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

optimizácija -e ž (á)
delanje, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimalizacija: optimizacija procesa; optimizacija proizvodnje; optimizacija poslovanja; Nenehna optimizacija stroškov temelji na večji specializaciji proizvodnje ter razvoju lastnega znanja in kadrov E ← agl. optimisation iz ↑optimizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimirati: V serijsko opremo vseh kompaktnih fotoaparatov sodi prepoznavanje obrazov – funkcija, ki samodejno zazna enega ali več obrazov v kadru in glede na razmere optimizira ostrino in osvetlitev E ← nem. optimisieren, agl. optimise iz lat. optimus 'najboljši'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

orwellovstvo -a cit. [órvelou̯stvo] s (ọ̑)
delovanje v smislu nazorov o družbi, izkazanih v Orwellovem romanu 1984, ali na njih temelječi miselnosti o totalitarni oblasti, ki posamezniku z izvajanjem nadzora in manipulacijo omejuje zasebnost in svobodo: Državljani lahko pričakujemo še kaj hujšega kot le orwellovstvo ali nadzor tako imenovanega velikega brata E ↑orwellovski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

oteževálni -a -o prid. (ȃ)
ki dela kaj, zlasti krivdo, večje, težje: oteževalne okoliščine; oteževalno dejstvo; K oteževalnim dejavnikom je senat navedel obtoženčev nekritičen odnos do dogodka, saj tragedije ni niti enkrat obžaloval E (↑)oteževáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ozavéščanje -a s (ẹ́)
delanje, povzročanje, da kdo kaj spozna, se česa zave: Inštruktorjeva vloga ni le učenje vožnje, ampak tudi ozaveščanje o odgovorni vlogi, ki jo ima voznik do drugih udeležencev v prometu E ↑ozavéščati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ozavéščati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kdo kaj spozna, se česa zave: Mlade so ozaveščali o nevarnostih čezmernega pitja alkohola E (↑)ozavéstiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr.
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr.
1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: Zbira stare knjige, hkrati z njimi pa hrani številne ekslibrise, avtorske podpise in razne označevalnike; laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju;
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na slovnično kategorijo, zvrstnost, stilnost, časnost; kvalifikatorSSKJ: označiti besedo z označevalnikom; oblikoslovni označevalnik; Nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno, kar pomeni, da beseda nikakor ne zveni nevtralno E (↑)označeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

padálecSSKJ -lca [in padau̯ca] m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor nepričakovano, nenapovedano pride kam, stori kaj, navadno nepričakovanega, nezaželenega: Prireditve so se udeležili župan, njegova žena, nekaj občinskih veljakov in nekaj naključnih padalcev E (↑)pádati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

paélja -e in paella -e cit. [paélja] ž (ẹ̑)
španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: Če nas flamenko in paelja spominjata na Španijo, kaj je sinonim za Slovenijo, po čem nas Španci prepoznajo? E ← špan., katalon. paella, prvotno 'ponev', ← stfrc. paële < lat. patella 'ponev, pladenj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

parkíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) fin.
navidezno prodajati ali zastavljati kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: kupovati in parkirati delnice podjetja; Prijatelji so si parkirali delnice nekaterih znanih firm E ← agl. park iz (↑)párk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

plònk1 plônka m (ȍ ȏ) pog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poameričánitiSSKJ -im dov. (á ȃ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poamerikaniti, zamerikanizirati: Nemški socialdemokrati so povsem poameričanili svojo predvolilno kampanjo in dosegli velik volilni uspeh E iz američániti po imenu prebivalca države ali celine Amerika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poamerikánitiSSKJ -im dov. (á ȃ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, zamerikanizirati: Na vsak način želijo poamerikaniti svoj narod E iz amerikániti k (↑)amerikánski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pobléndati -am dov. (ẹ̑) pog.
z prižigom in ugasnitvijo avtomobilskih dolgih žarometov opozoriti druge voznike na kaj: Nekateri šoferji se grejo šerife in že kadar jim nekdo samo poblenda, zapeljejo za krivcem, ga zvlečejo iz avta in obračunajo z njim E ↑bléndati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

podomačevánje -a s (ȃ)
delanje, da je kaj po značilnostih, lastnostih podobno domačemu: vsesplošno kulturno podomačevanje; proces podomačevanja; Ravno zaradi podomačevanja besed, najprej v izgovoru in pregibanju, nato pa tudi v zapisu, se nam ni treba na pamet učiti številnih tujih besed, ki odstopajo od našega jezikovnega sistema E iz podomačeváti iz (↑)podomáčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

popípsati -am dov. (ȋ) pog.
razpršiti sredstvo proti mrčesu na kaj: Kadar nismo v varnem zavetju zaprtih prostorov, torej na sprehodu v parku ali gozdu, klopov in drugih pikajočih žuželk ne moremo kar popipsati, kljub temu pa lahko preprečimo, da bi nas napadle E iz pípsati iz ↑píps

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porábnica -e ž (ȃ)
ustanova ali posameznica, ki redno kaj porablja: velika porabnica; porabnica nafte; država porabnica; Glavni vzrok za prodajo družbe, ki je ena največjih porabnic električne energije v državi, je menda zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti skupine E (↑)porábnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pórno -- prid. (ọ̑)
ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja; pornografskiSSKJ: porno film; porno diva; porno industrija; Uporabnik se je zagovarjal, da je pomotoma zabredel na neko porno stran, videl, za kaj gre, se odjavil in vse skupaj pobrisal za sabo E ← agl., nem., frc. porno iz (↑)porno(gráfski)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

potróšnica -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki kaj porablja, troši: Nisem klasična potrošnica: reklamni nagovori prodajalcev me pustijo hladno ali pa mi gredo na živce E (↑)potróšnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

potujíti -ím dov. (ī í)
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pozicioníranje -a [pozicijoniranje] s (ȋ)
1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva
2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prèdnaročnína -e ž (ȅ-ī)
predhodno, vnaprej plačana naročnina na kaj: Projekt zbornika se mora dokončati že zaradi tega, ker so nekatera društva že plačala prednaročnino E (↑)pred... + (↑)naročnína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prèdnastavítev -tve ž (ȅ-ȋ)
predhodna, vnaprejšnja nastavitev: scenska prednastavitev; prednastavitev temperature; izbor prednastavitev; Zanimiv je menu s prednastavitvami slike za različne režime dela, odvisno od tega, za kaj monitor uporabljamo E ↑prèdnastáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

predstavítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s predstavitvijo: predstavitveni spot; predstavitvena stran; predstavitveno gradivo; Seveda se je poznalo, da niti doma, kaj šele v tujini, nismo vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige E (↑)predstavítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: Avto so preparkirali in zaklenili
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: Špekulantu se nikakor ne sme dopustiti, da delnice preparkira; potem jih bo pa čez nekaj let preparkiral nazaj po simbolični ceni E (↑)parkírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

priklíc -a m (ȋ)
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen E ↑prizemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev E ↑prizemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

problematizíranje -a s (ȋ)
delanje, povzročanje, da kaj postane problem: javno problematiziranje; problematiziranje revolucije; Nekateri poskušajo s problematiziranjem manj pomembnih vprašanj, ki bi jih z nekaj dobre volje zlahka uskladili, preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebinskih poudarkov E (↑)problematizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

protistávljanje -a s (á)
postavljanje česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave; protistavaSSKJ: protistavljanje narave in družbe; Tročlenska zgradba razpade na dvočlensko z nesomernim protistavljanjem E ↑protistávljati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prótivírusnik -a m (ọ̑-ȋ)
protivirusni program; antivirusnik: namestiti protivirusnik; spletni protivirusnik; Kadar protivirusnik odkrije škodljivca, imamo običajno na voljo več možnosti, kaj storiti z virusom E ↑prótivírusni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ)
1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

queer -- cit. [kvír] v prid. rabi (ȋ)
ki je v zvezi s homoseksualci, biseksualci, transseksualci in transspolnimi osebami; queerovski: queer festival; queer film; queer gibanje; Queer teorija odklanja uveljavljena, umetna sociološka kategoriziranja ljudi na podlagi spola in spolnih praks, ki nas tlačijo v posebne predalčke in od nas zahtevajo, da se odločimo, kaj in kdo smo E ← agl. queer, prvotno 'čuden, nenavaden, čudaški'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razgreníti -ím dov. (ī í)
narediti, povzročiti, da kaj ni več grenko: Plod oljke je potrebno razgreniti in nato konzervirati v slanici ali olju E (↑)greníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razprševátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev; Pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj optimalno E ↑razpršíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razpršítiSSKJ -ím dov. (ī í)
narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razpršiti naložbe; razpršiti premoženje; Menim, da je primerno večji del portfelja razpršiti med največja podjetja z močnimi bilancami iz glavnih delniških indeksov E (↑)pršíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

reklámarski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
ki se nanaša na reklamarje ali reklamo: reklamarsko stališče; V kodeksu odvetniške poklicne etike imamo točno napisano, kaj šteje za reklamo oziroma reklamarsko nastopanje E (↑)reklámar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

revidíranec -nca m, člov. (ȋ)
pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: Vlada je sprejela sklepe, s katerimi je naložila revidirancem in drugim organom, kaj vse morajo storiti za odpravo odkritih nepravilnosti E (↑)revidírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

revitalizátor -ja m (ȃ)
1. člov. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: Sodeluje tudi z najbolj znanim ljubljanskim kulturnim revitalizatorjem
2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: Celjski inovator je s svojo skupino predstavil revitalizator vode, ki ga že uporabljajo v prečiščevalnem sistemu podjetja E ← nem. Revitalisator iz (↑)revitalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sámooklícani -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki sam sebe okliče, razglaša za kaj: samooklicani predsednik; samooklicani strokovnjak; samooklicana država; V samooklicanih državotvornih medijih je na uredniška mesta postavljala svoje ljudi E iz sámooklícati se iz (↑)samo... + (↑)oklícati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog.
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo
2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte
3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)súti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog.
1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj
2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko
3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesúti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ská1 -ja m (ȃ)
zvrst zabavne glasbe po izvori z Jamajke, za katero sta značilna hitrejši ritem in podobnost z reggaejem: Zasedba v svoji glasbi prepleta ska, punk, hardcore, reggae, metal, rock in še kaj E ← jamajško agl. ska, nejasnega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slêš -a m (ȇ) pog.
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E ← agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

snajperíst -a m, člov. (ȋ) pog.
kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško; ostrostrelecSSKJ, snajper: Kaj neki so mislili, čutili snajperisti, ko so cele dneve prežali na nemočne žrtve? E ← hrv., srb. snajpèrist iz ↑snájper

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sòpostáviti -im dov. (ȍ-á ȍ-ȃ)
postaviti kaj poleg česa drugega tako, da se pokažejo medsebojne podobnosti in razlike: Četverica odličnih glasbenikov je v svojih skladbah sopostavila precej tuje si sloge in prijeme E (↑)sò... + (↑)postáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sòpostávljati -am nedov. (ȍ-á)
postavljati kaj poleg česa drugega tako, da se kažejo medsebojne podobnosti in razlike: Na mehiških tihožitjih v različnih kombinacijah sopostavljajo srpe, koruzne storže, nabojnike, kladiva in sombrere E ↑sòpostáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sòzaložníštvo -a s (ȍ-ȋ)
dejstvo, da ena založba kaj založi skupaj z drugo: Knjiga je izšla v sozaložništvu dveh založb E (↑)sò... + (↑)založníštvo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

spodbujeválecSSKJ -lca m (ȃ)
1. kar kaj spodbuja: spodbujevalec razvoja; Vonj in zvok sta dva izredno močna spodbujevalca čustev spominjanja
2. med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnikSSKJ: Ko je diagnoza jasna, je tudi odločitev zdravnikov, ali je bolnik upravičen do vstavitve srčnega spodbujevalca ali defibrilatorja, lažja E (↑)spodbújati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

srečalíšče -a s (í)
kraj, prostor za srečevanje: Sejem je srečališče za vse, ki v založništvu kaj pomenijo E (↑)sréčati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stárš -a m, člov. (á)
eden od staršev: dober starš; Starš je tisti, h komur se zatečem, ko se mi kaj zalomi E (↑)stárši

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti E ↑stóinèn + (↑)krat

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

strésnost -i ž (ẹ̑)
dejstvo, da je kaj stresno: Strokovnjaki pravijo, da je doživljanje stresnosti izrazito individualno E (↑)strésen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šarádaSSKJ -e ž (ȃ)
ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

širítev -tve ž (ȋ)
delanje, povzročanje, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širitev dnevnega reda; širitev Evropske unije; širitev proizvodnje; Na konferenci o prepovedi širitve jedrskega orožja se bodo velike države pogovarjale v jeziku hladne vojne E (↑)šíriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

širítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s širitvijo: širitveni projekt; Zanimalo nas je, kaj upadanje kupne moči pomeni za širitvene načrte in razvoj diskontov na slovenskem trgu
// ki je v zvezi s širitvijo Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces; širitvena pogajanja; Nekajurni obisk v Helsinkih je bil namenjen predvsem pripravam na decembrski vrh Unije, kjer bo pomemben del razprav namenjen nadaljnji širitveni strategiji skupnosti E iz ↑širítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šminkêrski -a -o prid. (ȇ) pog.
ki se nanaša na šminkerje ali šminkerstvo: šminkerski avto; šminkerski videz; šminkerska oprava; Potrošniki tudi v krizi potrebujejo kaj lepega, celo šminkerskega, če že ne boljšega E ↑šminkêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štéka -e ž (ẹ̑) pog.
določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; paketSSKJ, zavitekSSKJ: šteka piva; Na vprašanje carinikov, kaj imata za prijaviti, sta odgovorila, da tri šteke cigaret in dve steklenici alkoholnih pijač E ← nem. Stecken 'daljša palica, drog'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tabloidizácija -e ž (á)
pojav, da postane kaj tabloidno: Strokovnjaki opozarjajo na splošno tabloidizacijo dnevnega tiska in padec kakovosti, opozarjajo pa tudi na slabo kupno moč prebivalstva E ↑tabloíd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tabuizácija -e ž (á)
pojav, da postane kaj tabu: Nekatere teme postajajo prizorišče skoraj paničnega uredniškega odnosa, ki včasih meji na tabuizacijo in cenzuro E ↑tabuizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

taebo -ja cit. [tajbó] m (ọ̑)
telesna vadba s prvinami borilnih veščin: Že pri klasični aerobiki opažamo, da ima precej vadečih težave z nadzorom gibanja, predvsem se ne zavedajo, kaj počnejo z rokami, pri taeboju pa je ravno to posebej poudarjeno E ← agl. taebo iz ↑tae(kwondo) + (↑)bò(ks)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

takójšnjost -i ž (ọ̑)
dejstvo, da se kaj zgodi takoj, brez odlašanja: Sistem naključij je pravi balzam; improvizacija, takojšnjost, spontanost je edino, kar imamo E (↑)takójšen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

talkshow -a cit. [tókšov-] in tókšov -a m (ọ̑)
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E ← agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tehnikálija -e ž (á)
1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav
2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu
3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telegéničen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tračáriti -im nedov. (á ȃ)
širiti govorice, predvsem zasebne narave, navadno prek medijev: Kaj niso kukali skozi ključavnice in tračarili že od nekdaj? E ↑tráč1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tramál -a m (ȃ)
močno protibolečinsko zdravilo, ki lahko povzroči odvisnost: Pred preiskovalno sodnico je bila pod vplivom najmanj treh tramalov, zato ni vedela, kaj govori E po imenu izdelka Tramal® (od 1977) nemškega proizvajalca Grünenthal

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tról -a m (ọ̑)
1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega
2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E ← agl. troll ← stnord. troll 'velikan, demon, zli duh'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ubesedoválec -lca [ubesedovau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj ubeseduje, zna ubesedovati: Je prefinjen ubesedovalec, ki pozna dušo tamkajšnjega človeka, vonj tiste razkošne zemlje in globočine reke Mure E iz ubesedováti iz (↑)ubeséditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

veríženje -a s (í)
1. dejstvo, da se kaj dogaja, razvršča drugo za drugim: veriženje dogodkov; veriženje kreditov odobritev novega kredita z navezavo na predhodnega; prepoved veriženja pogodb; Določila novega zakona o delovnih razmerjih onemogočajo dalj časa trajajoče veriženje zaposlitev za določen čas
2. ukvarjanje s preprodajo česa, navado z namenom dvigovanja cene na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: veriženje delnic; veriženje z zemljišči; Iz strokovnih služb zbornic in prometnega ministrstva je treba takoj odstraniti uradnike, ki so vpleteni v veriženje z dovolilnicami in denarjem
3. vsebinsko nizanje, nejasno, zapleteno sporočanje: Pri študijah o umetnosti, ki jih ne pišejo umetnostni zgodovinarji, se hitro izkaže, da gre predvsem za jalov poskus narativnega veriženja in skladiščenja teoremov E (↑)verížiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vgrádni -a -o prid. (ȃ)
ki je namenjen za vgraditev v kaj: vgradni aparat; vgradni sistem; vgradni štedilnik; vgradna omara; Pogosta izbira so bočna vgradna svetila, ki so primerna za zaprta stopnišča E (↑)vgradíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

virtualizírati -am dov. in nedov. (ȋ) rač.
narediti, da kaj obstaja, deluje, poteka v računalniškem okolju in posnema resničnost, zlasti dejansko opremo, programe: Poleg virtualizacije strojne opreme je mogoče virtualizirati tudi druge komponente informacijskega sistema: operacijske sisteme, aplikacije, shrambe podatkov omrežja, grafiko E ← agl. virtualise iz ↑virtuálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vizažíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za ličenje: priznani vizažist; profesionalni vizažist; poklic vizažista; Vizažist mora vedeti, kaj hoče ženska doseči z ličenjem E ← frc. visagiste iz visage 'obraz'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vlóžekSSKJ -žka m (ọ̑)
kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; input: finančni vložek; kapitalski vložek; Za hotelsko ponudbo je potreben velik vložek v objekt, za goste pa je treba pripraviti privlačne programe po konkurenčnih cenah E (↑)vložíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vnašálec -lca [wnašau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vnašálka -e [in wnašau̯ka] ž (ȃ)
1. člov. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke: Obtoženka je delala kot vnašalka podatkov na magnetni trak
2. tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; enter, return: pritisniti vnašalko; Po vrednostih v seznamu se lahko sprehajamo s tipkama za pomik gor in dol, izbrano vrednost pa potrdimo z vnašalko E ↑vnašálec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zabrisovánje -a s (ȃ)
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadékati -am dov. (ẹ̑) pog.
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog.
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zajêbanec -nca m, člov. (ȇ) vulg.
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: V življenju sem se le enkrat stepel, a v filmih vedno igram vloge nekih zajebancev E (↑)zajébati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zakájati se -am se nedov. (á) pog.
omamljati se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: Ko pade noč, se začnejo zapijati in zakajati, tako da se zjutraj ne spomnijo, kaj se je zgodilo E ↑zakadíti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zamolčánost -i [zamou̯čanost] ž (á)
dejstvo, da je kaj zamolčano: zamolčanost dogodkov; Zamolčanost in odrinjenost vseh tragičnih usod nas vse še vedno bremeni E (↑)zamolčáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zatrávljati -am nedov. (á)
povzročati, da se kaj zaraste, prekrije s travo: Začeli smo zatravljati vinograde E (↑)zatráviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zblefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zablefirati: V radijskem studiu je moč marsikaj zblefirati, v živo pa pokažeš, kdo si E (↑)blefírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg.
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko
2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic
3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 219