brezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki presega navadno mero: brezmerno kajenje
// knjiž. neizmeren2: brezmerno hrepenenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čédra -e ž (ẹ̑) |pipa za kajenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

duhan [duhān] samostalnik moškega spola

rastlina tobak in njeni za kajenje posušeni listi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

elektrónski SSKJ² pridevnik
STALNE ZVEZE: elektronska cigareta, elektronska knjiga

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fájfa fájfe samostalnik ženskega spola [fájfa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pfeife, prvotno ‛cev, piščal’, < stvnem. phīfa, to pa iz srlat. pipa iz lat. pīp(p)āre ‛čivkati, piskati’, imitativnega izvora - več ...
fájfa -e ž (ȃ)
1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo
♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke
2. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃjfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fajfa [fȃjfa] samostalnik ženskega spola

pipa za kajenje tobaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fajfa ► ˈfaːi̯fa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glamuróznost glamuróznosti samostalnik ženskega spola [glamuróznost] ETIMOLOGIJA: ↑glamurozen
gorjúša2 -e ž (ú) |pipa za kajenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

inhalíranje -a s (ȋ)
glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kadílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kadílnica -e ž (ȋ)
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kadíti -ím nedov. kádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kajèn -êna; kajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tobak; ~ meso prekajevati; ~ prepovedano; Peč ~i se kadi; poud. kaditi komu |hvaliti ga|
kadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. ~ ~ po klancu |teči|
kadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; brezos. Iz dimnika se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kája -e ž (á)
nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kája -e ž, pojm. (á) neobč. kajenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kajênje -a s (é)
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kajênje -a s
vdihavanje in izdihavanje dima kake tleče snovi, zlasti tobakapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. kaja
GLEJ ŠE: odvaditi se, soba, vdihniti, odvaditi se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kajénje, n. 1) das Räuchern; — 2) das Rauchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kajenje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kajenje s, F2, fumigatio, kajenîe; vaporatio, tú vun kajenîe, ali ṡkadenîe; prim. kadenje 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kajenje sam. s ♦ P: 2 (TPs 1566, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kajenje gl. pušenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kako je prav: »škoduje« ali »škodi«

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kanež ► ˈkaneš -neža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lúla -e ž (ȗ)
zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Napis na štampiljki kot poved brez končnega ločila

Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:

*dr. Janez Novak

Dr. Janez Novak*

Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naváda -e ž (ȃ)
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko
a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade
b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov
c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade
// navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta
2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada
// izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical
3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odsvetováti -újem in odsvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́)
dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odsvetováti -újem in odsvétovati -ujem dov. odsvetovánje in odsvétovanje; drugo gl. svetovati (á ȗ; ẹ́) komu koga/kaj ~ bolniku kajenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omejíti -ím dov., omêjil (ī í)
1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
// preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
// narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
● publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ kajenje; ~ vinograd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pípa -e ž (í)
1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo
2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda
● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se
♦ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pípa -e ž
priprava za kajenje, ki se napolni s tobakompojmovnik
SINONIMI:
pog. fajfa, zastar. lula, ekspr. pipica
GLEJ ŠE: spraviti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pípa1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pìpa -e ž
1. pipa, priprava za kajenje: ali v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5
2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: Deſzét vejder lagev, napipo ſzam vdaro SIZ 1807, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pípar -ja m (ȋ)
pog. kdor kadi pipo: strasten pipar
// izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pod2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poslédica -e ž (ẹ̑)
navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
// rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva
● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar. v izogib posledicam da se izognemo posledicam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povr̀či tudi povr̀čti tudi povr̀žti -vr̀žem dov.
1. zapustiti: 'Zidovſzki národ, da ſzo ga mogli Apoſztolje vnyegovoj ſzlepoſzti povrcsi KŠ 1771, 667; Napoleon pa veli váras povr'sti ga KOJ 1848, 120; stere szo szvojim mou'sam volo napravile merzlo lutheransztvo povercsi KOJ 1914, 153; prvi dén sze jij je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Ne nehám te i ne povr'zem te KŠ 1754, 64; ali záto mojo hižo nigdár ne poveržem BJ 1886, 28; zákonszko 'sivlejnye sze z-véksema tak dokoncsa, ka mou's povr'se 'seno z-deczov vréd KOJ 1845, 89; Vogleja ono vsze szporüsivsi povr'se KOJ 1848, 4; Bôg szam ga odvr'ze, Blagoszlov povr'ze KAJ 1848, 4; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tüdi zpozábijo AIN 1876, 40; Po večeráj povrže [pirušlek] svojo skrivno mesto AI 1878, 7; Môč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; i bogásztvo szvoje drügim povr'zejo TA 1848, 39; Csi bi tô sztezo povrgao, Po koj k-Bôgi mam idti KAJ 1848, 222; Elizeus je pa povrgao ſzvoj plüg KM 1796, 76; I povrgao je szvoje prebiváliscse v Siloi TA 1848, 65; je znáo Köszeg brániti, da szo ga torci povrgli KOJ 1848, 80
2. opustiti: Ki se ednok doháni navádi, nemre to kajenje povrčti AI 1878, 43; Oni [verbumi], steri porédnoga verbuma vugibanya formo povr'sejo KOJ 1833, 91; Francuskoga namesztnika ország 'ze tudi pretiszkáva, naj csészt povr'ze AIP 1876, br. 6, 3
povr̀ženi -a -o zavržen: Szam szi oszto na tom szvêti povr'zen AIP 1876, br. 4, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu/čemu kaj bolniku ~ težko delo; ~ kajenje; ~ točiti alkoholne pijače mladoletnikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prepovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ šolarjem kajenje; dov. ~ujem ti povedati moje ime

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preprečljív pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prídigati -am nedov. (í)
1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam
2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa
3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo
● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pustíti -ím dov., pústil (ī í)
1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega
2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran
3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje
4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik
5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu
6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega
7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala
// s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj
9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje
10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti
● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

púščati -am nedov. (ú)
1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
// s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pušenje ► pušeˈn’ẹː -aː s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Raba predloga v zvezi »izključiti s področja«

Zanima me, kateri predlog je ustrezen v tem primeru: izključiti/izvzeti iz/s področja. Je dopustna uporaba obeh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

résica résice samostalnik ženskega spola [résica] ETIMOLOGIJA: ↑resa
sámoprevára -e ž (ȃ-ȃ)
1. prevara samega sebe: med vožnjo je kajenje proti utrujenosti samoprevara; zavestna samoprevara; ta misel je poskus samoprevare
2. predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; iluzija: trdil je, da je ljubezen samoprevara / ekspr. vdajal se je samoprevari, da bo zmagal / ekspr. živeti v samoprevarah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smọ̑king -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročati, delati, da je kdo deležen
a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju
b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga
2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal
b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo
c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Tabujske besede v SSKJ: »lulika«

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tékniti -em nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vzbujati komu ugodje
a) ob zadovoljevanju potrebe, želje po jedi: neslana jed ne tekne; to jed rad jem, vendar mi danes ne tekne; večerja je vsem teknila
b) star. ob zadovoljevanju kake potrebe, želje sploh; prijati, dobro deti: kajenje, pijača mu tekne / počitek jim je teknil
2. zaleči1: veliko jé, pa mu nič ne tekne
● zastar. denar mu ni teknil koristil, pomagal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tobák -a m (ȃ)
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tobák -a m (ȃ) obirati ~; snov. žvečiti ~; poud. prepovedati komu ~ |kajenje|; skup. prodajalec ~a |tobačnih izdelkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tobák -a m
1.
enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotinpojmovnik
SINONIMI:
2.
posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenjepojmovnik
SINONIMI:
zastar. duhan, star. hudičeva travica, ekspr. tobakec
GLEJ ŠE: kaditi, kaditi, kaditi, kaditi, kaditi, kaditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

tobak ► ˈtȯbaːk tȯˈbaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Túrek Frazemi s sestavino Túrek:
kadíti kot Túrek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem spola in števila

Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.

Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêjp, vape samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vape, iz vapour ‛para, hlap’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêjpanje samostalnik srednjega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêjpati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêjper samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Velika ali mala začetnica: »v. d. direktorja«

Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
zakon
IZGOVOR: [zákon o omejevánju uporábe tobáčnih izdélkou̯], rodilnik [zakóna o omejevánju uporábe tobáčnih izdélkou̯]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zasvojênost -i ž (é)
stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ)
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo / knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja / dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zóprn -a -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ občutek; ~o vprašanje; biti ~; zoprn komu Kajenje mi je ~o
zóprnost -i ž, pojm. (ọ̑) ~ glasu; števn. doživeti veliko ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žlíndra -e ž (ȋ)
1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža
♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra
2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči
3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žlíndra -e ž
1.
raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovinpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. izvarek, zastar. troska
2.
gošča, ostanki v pipi (za kajenje)
SINONIMI:
nar. baga, nar. žverca
GLEJ ŠE: fosfat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

Število zadetkov: 75