kákšen1 -šna -o zaim. (ā)
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: kakšne barve je morje? kakšna bo letina? kakšno listje ima oreh? kakšni ljudje so sosedovi? kakšno bo vreme jutri? / na kakšen način se ga misliš znebiti? kako / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, kakšen je novi učitelj; raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kakšno ime so ji dali? kakšno vino naj prinesem, vipavca ali cviček? katero
3. ekspr., navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš? s kakšno pravico me odrivaš? gotovo si imel velik uspeh. Kakšen neki; da ni zdrava? Kakšna pa; elipt. odleglo ti bo. Kakšen odleglo – neumnost
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kakšna razlika med bratoma; kakšna škoda zanj; tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne; dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna sreča
// izraža začudenje, presenečenje: kakšen fant je bil to z njimi; joj, kakšno (čudovito) obleko ima; kakšno vprašanje; sam., ekspr.: kakšno mu je zagodel; kakšno imajo po stanovanju, vse razmetano; kakšne so doma počeli, ko sem šla na ples

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kàkšen2 -šna -o zaim. (ȁ)
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro
// pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|

kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kàkšen -šna -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. izbrati ~o lepo barvo
2. Fanta bomo dali v ~o šolo katero; Imate s srcem ~e težave |kaj težav|; Imate pri hiši ~a očala katera; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kákšen2 -šna -o poljubn. zaim.
izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari
SINONIMI:
pog. en, star. kak, neustrez. nekak, neustrez. nekakšen
GLEJ ŠE SINONIM: približno2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kákšen1 -šna -o vpraš. zaim.
izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti
SINONIMI:
star. kak3, zastar. kakošen, zastar. kakov2
GLEJ ŠE SINONIM: kateri3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kākšen -šna zaim.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen, kakšenkoli prim. kakešen, kakešenkoli 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen -šna zaim. kakšen: ſe rezhe Kashna im. ed. ž beſseda (I/2, 135) ǀ Gospud imate kashnu im. ed. s ſaurashtvu (I/1, 196) ǀ Vener Bug Vſigamogozhi de bi nam dal sastopit v'Kashni mest. ed. ž vishi nashe djajne njemu dopade (I/2, 79) → kakovšen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen1 zaim. vpraš. kak. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen2 zaim. nedol. kak. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen3 zaim. poud. kak. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen gl. kajšen

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kakšen gl. kov1, kov2, neki

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kakšen je spol kratice, če je v jedru podstave samostalnik srednjega spola?

Zanima me spol, konkretno kratice nemškega združenja VDM. Ponekod v besedilu je avtor oziroma prevajalec dodal združenje, ponekod pa piše samo VDM. Kadar je poleg združenje, ni težav glede spola, zanima pa me, kako je s spolom, kadar stoji kratica sama, npr.:

  • sredstva, ki jih je VDM prejel(-o), VDM je izrazil(-o) mnenje ipd.

SP pravi, da so tovrstne kratice nečeloma moškega spola, vendar v tem primeru nisem prepričana, kako kratico obravnavati, saj je iz besedila razvidno, da gre za združenje, ki je srednjega spola. Mi lahko, prosim, svetujete, kako naj to kratico obravnavam? Zgled bi bil najbrž OZN, vendar je ta kratica splošno znana in uveljavljena, VDM pa ne.

Nisem pa prepričana, če zveni lepo, če nekje napišem združenje VDM je izrazilo in drugje VDM je izrazil.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kakšen je svojilni pridevnik iz priimka »Nye«?

Kakšen je svojilni pridevnik iz priimka Nye?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Raba zaimkov »kak« in »kakšen«

Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:

  • Ali poznaš še kakšno humanitarno organizacijo?

Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:

  • Ali poznaš še katero humanitarno organizacijo?

Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:

  • Nekaj samostalnikov moškega spola ima v katerem sklonu/v kakšnem sklonu/v nekaterih sklonih posebno končnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Število zadetkov: 20