kálij kálija samostalnik moškega spola [káli] zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: K
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, iz ḳala ‛cvreti, peči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kálij -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij;
kopičenje kalija v rastlinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kálij -a m s -em snov. (á) kem.; prim. K2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kálij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kālij, m. kemična tvarina, das Kalium, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kálij-árgonova metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.