kám1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? od kod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo
● 
ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kàm2 prisl. (ȁ)
izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti
 
ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kám vpraš. smer. prostor. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ odhajaš; Ni vedel, ~ ga nosi življenje; ~ drugam naj pridem
2. poud.: ~ vse so odšli za svojimi cilji |na vse strani|; ~ pa pridemo, če bo vsak delal po svoje |nikamor, v brezvladje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kàm poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Ali boš ~ odpotoval; Se bo že dalo ~ uiti; Naj se že ~ odpravi; Morali bi ga poslati ~ drugam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kàm smer. prostor. prisl. zaim.
izraža usmerjenost v nedoločeni, poljubni kraj ali dosego tega kraja
SINONIMI:
neustrez. nekam

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

kam je sestavina izrazov
Kam pa pridemo brez domišljija
V VARIANTI IZRAZOV: Kamor je šel bik, naj gre še štrik

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kām prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kám, adv. I. interr. wohin? kam greš? kam li? wohin denn doch, Levst.; kam to, wohin doch? C.; ne vem ne kod ne kam, ich weiß weder aus noch ein; — v vzkliku: kam smo prišli! wohin sind wir gekommen! — pred komparativom: viel, weit; kam lepši, viel schöner, C.; — kam ne, geschweige denn: on bi cigana ukanil, kam ne bi mene, C.; = kam li: on nema peneza, kam li goldinar, C.; = kam li še, Vrt.; — II. indef. kàm, irgendwohin; kam drugam, sonst wohin; pojdi (si) kam! warum nicht gar! Levst. (M.); — ni kam iti v tem vremenu, in diesem Wetter kann man nirgendshin gehen; — kam — kam, sowohl als auch: smrt kam bogate kam nevoljne jednako jemlje, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kàm prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: hová? (kam?) AIN 1876, 26; Oh kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: Csi bi odleto dalecs kam, Vejm bi me ti najso i tam BKM 1789, 220
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: na czejlom ſzvejti kam ſzo vö poſzlani predgat KŠ 1771, 338; Kam pride, tam je vsze na pobegi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4
4. delno: Vnougi ſzvoj fundamentom kam ſzvojega blá'senſztva, Kam ſzojga priſeſztnoga tú'snoga dugoványa Zdaj je polo'so SIZ 1807, 55; szo namejnili piszati: kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; kám záto, ár szo oni rodjeni kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, IIII; vszáki genitivus casus je vugibliv vu vogrszkom jeziki kám v jedninszkom, kám vno'sinszkom racsúni KOJ 1833, 20; kam záto, ka szo szkoro ne zmogli, kam záto, ka szo sze tak bojali KOJ 1914, 102; Csi kam ládavcov, kam ládanya vecs jeszte AIN 1876, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam [kám] zaimek

kam?

PRIMERJAJ: do kam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kam1 prisl.F4, quòkam; quò vadiskam grèṡh; quonam? kam takú? quorsum? kam?

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam2 prisl.F10, aliorsumkam drugam; aliquokei kam; aliquorsumkam na enu meiſtu; aliubikam drugam; ferre se aliquokam raiṡhati; illuviesenu meiſtu kam ſe ſtejkajo vſe neſnage; lama, -aeena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; proluvies, -eimeiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; quoviskamer hozhe, kam hozheṡ; sequester, -ra, -rumtuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam prisl. 1. kam: kam bosh bejshal pred Bugam ǀ povej nam, kam rayshash ǀ kadar sgubish G: Boga kam ga gresh yskati 2. kamor: kam ti ſi nemenil pojti, je nevarnu ǀ pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Kam -a m osebno lastno ime → Ham

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam vprašalni zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam1 [kám] prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 20 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam2 [kám] prisl. nedol. prostor. ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam3 [kám] prisl. ozir. prostor. ♦ P: 9 (TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam4 [kàm] prisl. poljubn. prostor. ♦ P: 7 (TAr 1562, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam5 [kám; del besed. zveze] ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kám -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kamˈkaːn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kamˈkan prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bóg vé kám [kv] nedol. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ẹ̑ á/ȃ) oditi ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm] dovršni glagol

obrniti se, postaviti se kam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

do kam [do kám] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Jezikovne izbire: predloga »zunaj« in »iz« ob odgovoru na vprašanje »Kam?«

Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam godˈkaːŋ gȯt vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam kuli gl. kam –, koli – ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam le neki [kám le nẹ́ki] zaimenska zveza

kam torej?

PRIMERJAJ: kamkoli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam lih [kám lȋh] zaimenska zveza

kam točno?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Kam postaviti opuščaj: »Planin'c« ali »Planinc'« ter še o »kombuči«

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kam si gl. kam 2, si 2 ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju?Kam v Prekmurje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kdó vé kám nedol. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑ ẹ́ á/ȃ) oditi ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kejkam (kej kam) prisl.F2, aliquokei kam; commearekeikam raiṡhati, s'miſſeljo ṡupèt naṡái priti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kej kam prislov

GLEJ: kjekam

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kej kam gl. kjekam ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kod kam prislov

GLEJ: kodkam

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Koga ali kaj »umestimo« kam ali kje?

Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.

Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Vejica pred veznikom »in« v Prešernovi pesmi »Kam?«

Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Zvezi »do kam« in »do kod«

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Število zadetkov: 44