caravan ipd. gl. karavan ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
karaván tudi caravan -a [karaván] m (ȃ) 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v karavanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel karavan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben karavan z mizico in posteljama;
v prid. rabi: karoserija v karavan izvedbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
karavánseráj in karaván-seráj -a m (ȃ-ȃ) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ópel ópla m (ọ́) avtomobil nemške tovarne Opel: pripeljati se z oplom;
v prid. rabi: opel kadet;
opel karavan;
opel rekord
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.