katéri2 -a -o ozir. vrst. zaim. (ẹ̑)
1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena
2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset letkatéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiškatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugimkatéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespearekatéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi potikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušilikatéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjicikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mladakatéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
katéri kóli -a ~ -o ~ tudi katérikóli -akóli -okóli poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) Vzemi si rožo, ~o ~ hočeš; ~ ~ sorodnik; ~a ~ stran; ~o ~ mesto;katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
katéri si bódi -a ~ ~ -o ~ ~ tudi katérisibódi -asibódi -osibódi poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ́) Zapojte ~o ~ ~ pesem katero koli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
doklíc -a m z -em (ȋ) |oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati|: biti na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
doslúh -a m, pojm. (ȗ) |razdalja, v kateri se da slišati|: priti iz ~a; biti na, v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
eklíptika -e ž (í) zvezdosl. |ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kjér ozir. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ se prepirata dva, (tam) tretji dobiček ima; Naj ostane, ~ je; vas, ~ je bil rojen v kateri; Vrglo ga je v jarek, ~ je obležal in tam je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do koddo kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala vodaod kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
múckast -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ otrok |ki se rad ljubkuje|; knj. pog. ~a jopica |na kateri se delajo kosmi, kosmiči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obesíšče -a s (í) teh. |točka, v kateri je telo obešeno|: trenje v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
odzíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; publ. ~a uprizoritev |o kateri se veliko govori, piše|odzívni -a -o (í; ȋ) ~ časodzívnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plazmátka -e ž (ȃ) biol. |celica, v kateri nastajajo protitelesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
totálka -e ž, pojm. (ȃ) avt. žarg. Zavarovalnica je priznala ~o |stopnjo poškodovanosti vozila, pri kateri ga ni vredno popravljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ȋ) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoritigenerírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
málo..3 tudi málo prvi del podr. zlož. (á) málokatéri, málokdó tudi málo katéri, málo kdó
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
málokàm tudi málo kàm smer. prostor. prisl. zaim. (áȁ) Živeli so sami zase in ~ je kateri šel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesenamálokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetujemálokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nôrec1 -rca m z -em člov. (ó) knj. pog., poud. |duševni bolnik|; poud.: Temu ~u ne kaže zaupati |nepredvidljivemu, nespametnemu človeku|; Kateri ~ bi delal ves dan |kdo sploh|; Drvi kot ~ |zelo hitro vozi|; delati se ~a iz koga |norčevati se|; imeti koga za ~a |norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga|noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rédkokatéri -a -o tudi rédko katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~a zvezda se je že prižgala; ~ gost zavije k namrédkokatéri -ega m, člov. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ se ga je še spominjalrédkokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ je ostala še neporočena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sòníhati -am nedov. -ajóč, -áje; sòníhanje (ȍí; ȍȋ) izmeriti frekvenco, pri kateri telo ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
šmènt1 šmênta in šmènt šménta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) olepš. |hudič|; poud. Kateri ~ je to bil |človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norcatákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilotákšnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zastáti2 -stojím dov., nam. zastàt/zastát; drugo gl. stati2 (á í) pokr. Hodijo vztrajno, le tu in tam kateri ~i postoji, se ustavizastáti se -stojím se (á í) pokr. Večkrat se kje ~i se stoječ zadrži
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.