*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ahtenga ž, F
6,
conspicari, ahtengo iméti;
evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru
ahtengo da na ſvoje rizhy;
inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy
ahtenge ne da;
intueri, pogledati, polukati,
ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
invigilare, vahtati, merkati,
ahtengo dati;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe,
ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ajd2 m, F
5,
mars, en pild, katerigo ſo ty
Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
minerva, -ae, ena boginîa per
Aidjih s'imenom Pallas;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty
Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
paganus infidelis, en
Aidt, nevernik, pogán;
proselytus, en
Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ajdovski prid., F
7,
asphodelus, ẛlati korèn,
Aidovska roṡha;
aulaeum, en tebih, ſhpaliera,
aidousku ſuknu, turṡki tebih;
camoenae, -arum, teh devèt
Aidovskih pevken;
Hercle, vel Hercule, ena
Aidovṡka perſega;
martius, -a, -um, kar timu
Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena
Aidovṡka Cerkou;
phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom
Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F
2,
delphinium ajdovska ſel,
ajdovsku ſele Scopoli
[str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ajfrar m, F
3,
zelotes, -tis, en
aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14;
zelotypes, aifrarji;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz,
aifrar, nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ajželjc m, F
6,
caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi,
aiṡhilz;
cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali
aiṡhilze treibio;
latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi,
aiṡhilz;
locus secretus, ṡkrivnu meiſtu,
aiṡhelz;
ruder, vel rudus, tá neſnaga
v'aiṡhilzih;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na
aiṡhelz grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ako vez., F
25,
agesis, li daile
aku ti hozheṡh;
an, aku je;
capsis, vṡami
aku hozheṡh;
libet, aku lubi,
aku dopade, dopade, lubi;
ni, aku ne, zhe ne;
nisi, aku, ſamuzh, ampák;
prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe,
aku ta ygra bode prou, ali nikár;
proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je,
aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim;
quamquam, De bi ravnu,
aku ravnu;
secundè, aku od kodai;
ſi, aku, debi:
ſi fieri potest, aku je mogozhe;
ſicubi, aku kei;
ſin, akune;
ſiquando, aku kadai;
ſiquid, aku kai;
ſiquis siqua, siquod, aku gdú;
ſi ullus, aku gdú;
utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ali vez., F
3102,
aceuere, okiſſati,
ali kiſſiliti,
ali kiſſilu ſturiti;
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti,
ali voszhiti;
adinere, blisi,
ali notar poſtaviti;
adire, k'enimu poiti,
ali priti;
aditus, -us, priſtop,
ali perſtop;
advectere, ſem
ali tiá pelati;
anilitas, beila
ali ſiva ſtarost;
anterius, ſprédai,
ali naprei;
aut, ali;
erivare, vodó reſpelati,
ali is potoka ſem ter tam odpelati;
natator, kateri plava,
ali kir plava;
oblangvere, ſlab,
ali truden biti, oſlabiti;
praetervehere, mimú pelati,
ali daile pelati;
ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja,
ali kar tem ṡveiṡdam,
ali ṡveiṡdju ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ampak vez., F
4,
amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná,
ampák v'piſmi;
empiricus, kateri nikár is kunṡhti,
ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje;
nisi, aku, ſamuzh,
ampák; sed, ampák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
andlati nedov., F
7,
conversari, v'kupai
andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam
andla, ali baratá;
negotiari, kupzhovati, rovnati,
andlati;
pertractare, mozhnu
andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti,
andlati;
praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu
andlati;
tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anvzeti se (an vzeti se) dov., F
3,
elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla
ſe anvṡèti;
haeres fiducarius, kateri
ſe ene erbṡzhine
anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy
an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apnenica ž, F
4,
calcaria, -ae, Apneniza;
calcarius, kateri
apnenize ẛyda inu ẛhge;
caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh,
apneniza;
fornax calcaria, apneniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apotekar m, F
8,
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali
opotekar;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli,
apotekarji ga imenujejo olander;
pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37;
ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od
opotekarjou;
ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty
Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja,
Opotekar;
zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty
Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arcat m, F
13,
archiatrus, tá nar imenitniſhi
Arzat, ali dohtar;
chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali
Arzatov;
chirurgus, Padar,
arzat, likár, kateri rane zeili;
cteniatrus, -tri, en
arzat ẛa konîe, ali ṡhivino;
enchiridion, tudi enu orodje teh
Arzatou;
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla,
arzat, ali opotekar;
medicus, -ci, oṡdravlenyk,
arzat;
ophthalmicus, -ci, ozhy
arzat;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty
arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater
[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo;
trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty
Arzati ṡa arznio délajo;
veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki
arzat, ali ṡa ṡhivino;
vulnerarius, -rÿ, en
arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arcnovati nedov., F
3,
empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam
arznuje;
mederi, medicare medicari, ceiliti,
arznovati;
ocularius, -a, -um, kateri ozhy
arznuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ardrati se nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati,
ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
jurgare, ſe kreigati,
ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad
ardrá, inu kréga;
rinari, ſe ardrati;
rixari, ſe krégati,
ardrati, prepirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ardrija ž, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég,
ardria;
contentio, arvanîe, krég,
ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada;
diſsensio, ṡuparnoſt,
ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti;
factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy,
ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy;
jurgia, ardrie;
jurgium, kreig,
ardria, ṡvada;
rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu
ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arfa ž, F
6,
cinyris, s'arfami;
cithara, citre, laute,
arfe;
lyra, -ae, Laina, ali
arfa;
nablium, -blÿ, pſalter, ali
Arfe;
psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu,
Arfe, etc:;
pulsator chitarae, kateri na
Arfe bye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aržet m, F
6,
aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali
arẛhet;
manticulari, vunkai
s'arṡheta, ali torbe kraſti;
pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel,
arṡhet, ali torbiza;
ſaccularius, -rÿ, kateri po
arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe;
zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak
arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio;
zonarius sector, kateri is
arṡhetou krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avba ž, F
9,
capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati;
crinalis, et crinale, ena
auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi;
reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana
auba;
rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka
auba na glavi;
taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali
auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta;
tiara, ena leipa
auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili;
vitta, -ae, ṡhenṡka
auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna
auba;
vittatus, -a, -um, kateri
aubo noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
b m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi, a,
b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a,
b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baba ž, F
5,
aniliter, po babje, kakòr ena
baba;
anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara
baba;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare
babe;
doliaris anus, ena ſtara
baba, katera ima trébuh kakòr en ſod;
obstetrix, -cis, baba per porodu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bakla ž, F
6,
fax, bakla, en bintleht;
flammigerare, ſveititi s'luzhjo,
s'baklo, s'ṡhkupo;
funale, -lis, ena
bakla, ali bintleht: zinṡhtrik;
taeda, -ae, bakla;
teda, -ae, ena
bakla;
tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne
bakle noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandera ž, F
4,
anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred
bandèro;
ſignum, -ni, ṡnaminîe,
bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh;
subsignanus, kateri ṡad ṡa
bande[ro] ſtoji;
vexillum, -li, bandèru,
vel bandèra;
prim. bandero
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandero s, F
5,
antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred
bandiram;
aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui;
cohors peditum, enu
bandiru od 500. péiṡhzeu;
signifer, fendrih, kateri
bandèro noſſi;
vexillum, -li, bandèru, vel bandèra;
prim. bandera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baratati nedov., F
10,
collybistes, minîavez, kateri s'danarmi
baratá, wechsler, Wexler;
empturire, rad kupovati,
baratati;
hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî
baratá;
lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo
baratá;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali
baratá;
linopola, en lanár, kateri s'lanom
baratá;
lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom
baratá;
mango, tudi eden, kateri s'koinî
baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi
baratá;
melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali
baratá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bat m, F
7,
fistuca, -ae, en
bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleator, -ris, kateri
s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali
s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky;
pavicula, -ae, en kÿ, ali
bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki
bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra;
ropalum, -li, sgunou
bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
batica ž, F
5,
clava, ſheſtoperniza,
batiza, balta, buṡdihán;
clavus, zhaul, ẛhibel, zvek,
batiza;
scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali
batize;
scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena
batiza;
scutum, -ti, tudi ena
batiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20.
bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beliti1 nedov., F
10,
abare, beiliti;
albarium, bélenîe, karkuli
béli, ali ṡzhim
ſe béli;
albicare, beiliti;
candefacere, beiliti, beilu ſturiti;
candificare, beiliti;
dealbare, pobéliti,
béliti, plaihati;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu
beili, ali plaiha;
gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu
béliti, ali délati;
tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali
beili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
betež m, F
7,
cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres
beteṡha;
dedolere, tá pervi
beteṡh vezh ne pozhutiti;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe;
epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en
beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
gemitu testari dolorem, s'jezhanîam
beteṡh, ali boléṡan ſprizhati;
ignavus dolor, en
beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ
beteṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bil del., F
36,
ariopagitae, ſo
bily v'tem méſti Athene ſodniki;
communiter putabant, ſo
bily gmain miſli;
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je
bil eden vbyen;
mansuetabatur, je
bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mecum indignabar, jeſt ſim
bil ſam na ſe jeṡen;
metu agitati, ſerzè ym je
bilú vpadlu od ſtraha;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim
bil, biti;
verberones, kateri ſo
bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bisaga ž, F
2,
mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe,
biſſage krade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bistro prisl., F
5,
clarè, biſtru;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati,
biſtru gledati;
limpidè, biſtru, zhiſtu;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri
biſtru gleda;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou
biſtru gleda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biti2 nedov., F
21,
adverberare, biti, tepſti;
aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle
bye: tudi trobentar;
arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi
bye, ali ſe gible na roki;
batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati;
caedere, ſékati,
byti;
calcitrosus, kir s'nogami
bye, ali berza;
circumpavire, okuli ſebe
biti, mlatiti, tepſti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi
bye ali vdari;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo
bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu
biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
depunire, byti, tepſti;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi
biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
lamino, pleh
biti;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute
byejo, ali ygrajo;
organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe
bye;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri
bye, ali vdari;
pulsator chitarae, kateri na Arfe
bye;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu
biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reverberare, ṡupèt
biti, ali tepſti, naṡai vdariti;
tundere, tleizhi,
biti, tepſti, tolzhi;
verberare, tepſti, gaishlati,
byti, vdariti, mlatiti;
prim. bijen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biti se nedov., F
9,
agnitari, bojovati,
ſe s'kúm
byti, ali tepſti;
andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy
ſe byejo;
compugnare, ſe v'kupai
byti, voiṡkovati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati,
byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi
byti, bojovati, boi derṡhati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali bojovati;
duellator, tá kir
ſe bye v'mei dvéma;
praeliari, bojovati,
ſe biti, voiṡkovati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu fehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blazina ž, F
5,
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè:
blaẛina;
culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster;
plumarius, -rÿ, kateri pernate
blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika;
pulvinus, -ni, blaṡina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bljuvati nedov., F
5,
acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali
bluvati;
intervomere, v'meis
bluvati, zhes dajati;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali
bluvati, inu zhes dajati;
vomitor, kateri pluvá,
bluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bo prih., F
26,
adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku
bodo ẛhèli;
damnaturus, kateri
bó obſojen;
datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar
bó danu;
fare, bó, ſe
bó ẛgodilu;
fruiturus, -a, -um, kateri
bo vṡhival;
fugaturus, kateri
bo ṡapoden, ali pregnán;
geniturus, -a, -um, kateri
bó rodyl;
proxime, berṡh kakòr
bó moglu biti;
ſit ita, nai
bó takú;
prim. bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bobovnik m, F
3,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah,
bobounik;
cardamum, -ni, kreẛh,
bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni
bobounik;
prim. bobolnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogati nedov., F
4,
consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga
buga;
obedire, ſluſhati, pokoren biti,
bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti;
parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati;
prim. bogajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogovec m, F
11,
areoli, bogovzi;
ariolus, bogoviz;
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi
bogovze;
augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka;
divinus, -ni, divinator, bogoviz;
extipex, -cis, en
bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje;
hariolus, -li, en zupernik ali
bogoviz;
haruspex, -cis, en
Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inaugurató, od
bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu;
laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty
bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
python, -onis, bogoviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bojovati se nedov., F
10,
agonitari, ſe bojovati;
batuere, biti,
ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati,
bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati, byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti,
bojovati, boi derṡhati;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi,
ſe bojovati;
decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati,
boyovati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali
bojovati;
pugnax, -cis, kateri
ſe rad
bojuje;
velitari, ſe s'enim
bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolan prid., F
21,
aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin;
aegrescere, oboléti, ſláb ratati,
bolán perhajati;
aegrotans, bolán leẛhati;
aegrotare, bolán biti;
condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú
bolán biti, ṡhalovati;
decumbere, doli lezhi,
bolán leṡhati;
elangvere, v'veniti,
bolán inu ſlab biti;
hepaticus, na jetrah
bolán;
infirmus, -a, -um, ſlab, kumern,
bolán;
invalidus, -a, -um, ſláb,
bolán, pres mozhy;
jacere graviter, mozhnu
bolán leṡhati;
laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena;
laborare, déllati, ſe mujati,
bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni
bolán;
morbidus, neṡdrou,
bolán;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih
bolán;
perinfirmus, -a, -um, ſylnu
bolán;
peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah
bolán;
pulmonarius, -a, -um, na pluzhah
bolán;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali
bolne, vun isverṡhene;
spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolečina ž, F
38,
anodina, arznie ẛa
bolezhino vtarpneti;
arthritis, ſléherna
bolezhina na vudih;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt,
bolezhina, ẛala
bolezhina, ṡhalovanîe;
fistula, ena
bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha;
gonagra, v'koleini putogrom,
bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah;
ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih;
langvor, -oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
parasynanche, s'vunanîa
bolezhina, ali tur na garli;
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika
bolézhina ṡa nohtmy;
sciatica, bolezhina teh ṡklèpou;
stomaticus, -a, -um, kateri ima v garli eno
bolezhino;
ulcus, -ris, túr, moṡel, ena ozhitna
bolezhina, ṡhleṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolezen ž, F
94,
aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt;
aegritudo, boléẛan;
affectus morbo, s'
bolésno obdán, s'nadlugo, révo;
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali
boléṡen;
arrosthema, boléṡen;
carcinoma, boléṡen, rak;
cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave
boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy;
comitialis morbus, padezha
boléṡen;
epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha
boléṡan;
insanitas, neṡdravje,
boléṡan, neumnoſt;
langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt,
boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
morbus, boléṡan;
paraxismus, marṡlize, ali
boleṡni ṡazhetik;
praeservativum, [arznia] katera
boléṡni brani, inu ohrani pred
boléṡnjo;
pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno
boléṡanjo obdán;
vermina, gliſte, od gliſt
boléṡan, trébuha
boléṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolje prisl., F
10,
adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje,
bojlè ſe povsdiguje;
eo melius, tim
bulie;
habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu
bolè per ṡhivotu;
melior, et melius, -oris, bulſhe,
bulie;
melius, bulie;
meliuscule, enu malu
bulie;
mitè, mitius, mitiſsimè, krotku,
bulie krotku, cilú krotku;
multo melius, veliku, ali doſti
bulie;
praestat, bojle je, bulſhi je;
satis superque: prevezh, ṡadoſti:
satius, bulie, ſlobodniſhe
- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boršt m, F
21,
castanetum, koſtanîou
bórſht;
collucare, poſſékati, en
bórſht, ali eno loṡó;
dumetum, en ternîa
bórſht;
echo, odbianîe
[glasu] v'eni dolini, ali
borſhtu;
glandaria sylva, ṡhelodni
borſht;
ilicetum, -ti, zerou
borſht;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali
bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati;
lauretum, -ti, lorberṡki
bórſht;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali
bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati;
myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès;
nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu
v'borṡhti, kir je goṡzhava;
nemus, en luṡhten ṡelen
borṡht;
olivetum, -ti, vert, ali
borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena;
pinetum, -ti, enu meiſtu, ali
borṡht ſmrékou, ali jelou;
quercetum, -ti, hraſtou
bórṡht, hraſtovina;
saltus, -ti, en góſd, ali en velik
bórṡht, s'veliko goṡzhavo;
strages nemorum, doſti poſſékaniga
borṡhta;
sylva, -ae, ena hoſta, ali
borṡht;
sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod;
sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri
v'borṡhtih prebiva;
sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali
borṡhte poſekuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bos prid., F
2,
planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam
bús hodi, boſſonog
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bosonog prid., planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi,
boſſonog
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brana ž, F
7,
cratire, s'brano vlazhiti;
deoccare, rád vlazhiti,
s'brano vlazhiti;
occa, -ae, brana;
occare, s'brano vlazhiti;
occatio, s'brano vlaka;
occator, kateri
s'brano vlazhi;
serra, -ae, brana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
braniti se nedov., F
7,
â frigore ſe defendit, on
ſe ẛupar mraẛa
brani;
cavere, ſe varovati, merkati,
braniti, ſe ṡderṡhati;
contutari, ſe ohraniti,
ſe braniti;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi,
ſe braniti;
tergiversator, kateri
ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brati1 nedov., F
13,
anagnostes, en pob, kateri
bere;
grammatica, kúnſt ali navuk, dobru
brati, piſſati, vun ṡrezhi;
lectitare, vſeṡkuṡi
brati;
legere, brati;
magistra, -ae, katera vuzhy
brati, piſſati, ſhivati, klekati;
praelector, kateri naprei
bere;
praelegere, naprei
brati, ali iṡlagati;
profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu
brati;
recitare, glaſnu
brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti;
recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali
bere;
relegere, prebrati, vezhkrat
brati;
sublegere, ṡpodai
brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi
brati;
prim. bran1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brati2 nedov., F
4,
legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie
bere, ali terga;
mellificare, mèd
brati, délati, ṡnaſhati;
olivare, olike targati ali
brati;
vindemiare, groṡdje tergati, ali
brati;
prim. bran2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bratovščina ž, F
7,
confraternitas, bratovszhina;
fraternitas, bratovṡzhina;
jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali
bratuṡzhine prauda;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu,
bratovṡzhina;
tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni
bratouṡzhini, ali zehi;
tribus, -bus, ṡhlahta,
bratovṡzhina, zeha: rúd;
tributim, od ene shlahte, ali
bratovṡzhine do druge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brenta ž, F
4,
cuppa, en pehar ẛa pytje: tudi ena
brenta;
fiscella, brenta, koynṡka korba;
lacus, -ci, Jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena
brènta, kovazku koritu;
racemifer, brentázh, kateri
v'brenti groṡdje noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brentač m, racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brezdušnik (brez dušnik) m, F
5,
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta,
preṡ duſhnik, meini de nei Bogá;
epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni;
epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe;
maleficus, -a, -um, zuperṡki,
preṡduſhnik, ṡhkodliviz;
malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt,
preṡduſhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brijenje s, F
2,
rasilis, -le, ṡa praṡkanîe, ṡa
brienîe, ṡa oſhpanîe;
rasio, rasura, obrienîe,
brienîe, oſtriṡhenîe, kateri brie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
britbar m, tonsor, britbar, kateri ſtriṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
briti nedov., F
6,
involucre, eniga polberarje platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu
brye;
radere, praṡkati, ſtergati,
briti;
rasio, rasura, obrienîe, brienîe, oſtrishenîe, kateri
brie;
rasitare, vſeṡkuṡi
briti, ali praṡkati;
tondere, ſtrizhi,
briti;
tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali
brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brod m, F
12,
emporium, -ÿ, en
brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio;
limenarcha, -ae, morṡkiga
brodá goſpúd;
litus, oris, krai vodè, breig,
brúd, kraj morjá;
navale, -lis, en morṡki
brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo;
navigius, -gÿ, brúd;
portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim
brodu zol jemle;
portuosus, -a, -um, kir je doſti
brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati;
portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki
brúd;
trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi;
vada transire, zhes
brody pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brodar m, portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brodnik m, F
5,
Charon, Paklenṡki zholnár, ali
brodnyk;
nauclerius, -a, -um, naucleriacus, -a, -um, kar timu
brodniku ſliſhi;
nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi
brodnyk na murju, goſpodár;
nauta, -ae, brodnár, zholnár,
brodnyk;
portitor, brodár,
brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bron m, F
8,
aenus, vel ahenus, is
brona;
aeramentum, -ti, tú orodje
s'brona;
aerarius faber, kateri s'kufra délla,
s'brona, kufra kovazh;
aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz;
ahenum, en kotel kuffraſt, ali
s'brona;
cuprum, kuffer,
bron;
incoctile, ena
s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda;
subaeratus, -a, -um, kei kai kar je
bron vmeis
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brzda ž, F
3,
fraenum, -ni, vuṡda,
berṡdè, bruṡdè;
freniger, frenigerus, kateri
berṡdè noſſi;
habena, -ae, zugil per
berṡdah;
prim. bruzda1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bukve ž mn., F
77,
adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe;
album civitatis, méſtne
buque;
anatecta, ene is vezh drugih
buqvu v'kup isvesane
buque;
annales, ena chronica, ali
buque tega od leita do leta popiſſovanîe;
biblia, buque ſvetiga piſma;
bibliographus, kateri
buque piſhe;
bibliotheca, kir ſe
buque hranio;
biblos, graecè, buque;
breviarium, duhovske
buque ẛa molitou;
georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati;
irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu
buque;
lexicon, beſsedne
buque;
miſsale, maſhne
buque;
Novum Dictionarium, Nove beſſedne
Buque;
pentateuchus, -chi, ene velike
Buque, v'pèt
buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove
Buque;
protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne
buque;
rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe;
tabulae publicae, gmain méſtne
buque;
volumen, -nis, ene
buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bulast prid., F
2,
articulosus, articulatus, bulaſt, ṡkluzhen;
scaurus, gleṡhnaſt,
bulaſt, saroblenih nog, kateri velike gleṡhne ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
burfelj m, F
8,
alea, burfli;
astragalismus, ygra
s'burfli;
fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe
burfli v'ygri mèzhejo;
plistobolinda, ygra
s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima;
pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa
burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti
burfli vunkai verṡhejo na miṡo;
talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe;
teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo
burfli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
c m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi a, b,
c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy a, b,
c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cagar m, F
4,
gnomon, ena ṡhnora,
zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri;
index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en
zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali
zagar per ſonzhni uri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cagljiv prid., F
15,
abiéctio animi, zaglivu ſerze;
abycere animum, zagliu biti;
desperatus, -a, -um, zagliu, ne ẛavupliu;
effoeminare, k'ṡhenṡki mehkoti ſturiti,
zagliviga ſturiti, ſerzè omehzhati;
effoeminatus, -a, -um, foemineus, ṡhenṡki,
zagliu;
enervus, vel enervis, ſlab ali
zagliu;
excors, -dis, nepameten,
zagliu, neṡaſtopen;
fractus animo, zagliu;
imbellis, -le, zagliu, kateri nej ṡa voiṡkó;
inaudax, neſerzhán,
zagliu;
jacens animus, zaglivu ſarzè;
leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku,
zagliu, cilú lagák;
pusillanimis, zagliu, ṡhaloſtèn, maihiniga ſerzá;
timidus, -a, -um, timorosus, -a, -um, ſtraſhliu,
zagliu;
vecors, -dis, pres ſarzá,
zagliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje
Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ceha1 ž, F
6,
albus tribus, buque ene
zèhe;
jus municipale, ſléherne deṡhele, ali
zehe, ali bratuṡzhine prauda;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe, ene
zehe praviza;
tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali
zehi;
tribunus, -ni, tá viſhi zhes vſe
zèhe, iṡvolen k'enimu ṡaveitniku tega folka;
tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina,
zeha: rúd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ceha2 ž, F
4,
asymbolus, -li, kateri n'hozhe
zèhe platiti,
zèhe ne daje, ſabſtoin
zèha;
compotatio, zèha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cehar m, popino, -nonis, en
zehar, kateri vſeṡkuṡi v'oṡhtarÿ tezhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cel prid., F
34,
annifer, -a, -um, célu leitu ſad neſſe;
calendarium, pratica, céliga leita méſzi inu dnèvi;
conflictatio, céle voiṡke pobyenîe;
dies totius septimanae, dnèvi
céliga tédna;
ducere diem somno, cél dán ſpati;
illibatus, -a, -um, nedotaknên,
cél, nemadeṡhèn;
incorruptus, -a, -um, neṡkaṡhen, nepokaṡhen,
cél, neſtren;
indelibatus, -a, -um, nenazhèt, kateri je ſhe
cél;
insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati;
integer, cél, riſnizhin;
integrare, ṡupèt ṡazheti, ponoviti, dopolniti,
célu ſturiti;
inviolatus, -a, -um, nepoṡhkoden,
ceil, neomadeṡhin, neoṡkrunîen;
merus, -a, -um, ṡgul ſam,
ceil, neṡméſhan;
perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen,
ceil;
perhyemare, preṡimiti,
célo simó na enim meiſti oſtati;
pernox, -ctis, célo núzh, zhes
ceilo núzh;
solidipes, -dis, ena ṡvirina
s'célimi nereṡklanimi nogami;
syncerus, -a, -um, zhiſt,
ceil, riſnizhin, brumen, vèrin;
totus, -a, -um, ceil, vus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
celiti nedov., F
6,
aliptes, kateri maṡhe te kir ſe mezhejo, kateri shlake, ali rane
zeili;
chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane
zeili;
fovere vulnus aquâ, vel oleo, eno rano
céliti s'vodó, ali s'oliam;
mederi, medicare, medicari, ceiliti, arznovati;
sanescere, zeiliti, ṡdravu perhajati;
vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake
zeili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cena ž, F
17,
alto precio, predragu, viſſoke
zeine;
auctionari, predati timu kir vezh oblubi,
s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
contractus, -tus, kup,
zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe;
depretiare, na manſho
zeino perpraviti;
inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres
zeine;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe
zeine ene na prudai poſtavlene rizhy,
zeine naudarjanîe;
levare annonam, ſturiti de je ena reizh per
zeini, dober kup délati;
licitatio, obluba
zéne s'eno reizh, kupá délanîe;
licitator, en ſhazar, kateri
zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti;
manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni
zeini oſtati;
pertractare, mozhnu andlati,
zeino, kúp, ali ſvit délati;
pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga
zeino délati, inu ſe ṡglihati;
taxare, pozeiniti, tadlati,
zeino poſtaviti, ſhazati;
taxatio, zeina, tadel;
tractare, andlati,
zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cerkov1 ž, F
22,
adagia sunt: kir Búg ſvojo
Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska;
adytum, enu ṡkrivnu meiſtu
v'Cerqui;
aedes, -aedis, hiſha,
Cerkou, prebivaliṡzhe;
aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus,
Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla
Cerkou v'Gerṡhki deṡheli;
arula, ena brusda, ali votlina
v'Cerqui;
basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali
cerkou;
coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per
cerquah;
effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane;
fanum, ena
Cerkou;
fanum expilare, Cerkou obrupati;
Lauretum, Loret
Cerkou Mariae Divize pod Racanatam;
moschea, turṡka
Cerkou;
paganalia, -orum, vaſnu
Cerqve ṡhegnanîe;
Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla
Cerkou v'Rimi;
penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali
v'Cerqui;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka
Cerkou;
pinna templi, verh, tu narviſhe per
Cerqui. Luc:4;
quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa
Cerque;
Q. vix est in usu, praeter Buque,
Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh
Cerkou;
templum, -li, Cerkou, Tempel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cesar m, F
4,
aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue,
et alia similia, ut Caeſsar, Capitan,
etc:;
imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati;
imperatorius, -a, -um, kar enimu
Ceſſarju, ali ṡavkaṡavzi ſliſhi;
perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga
Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cesarski prid., F
8,
aquilifer, eraldus, kateri
ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja;
camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha;
confiscari, enu blagú
h'Ceſſarski kamri potegniti;
diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali
Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima;
imperium, povela: tudi
Ceſſarṡku vladanie: obláſt;
jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali
ceſſarṡka pravda;
lex Caesarea, Ceſſarṡka poſtava;
praetorium Imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cesta ž, F
15,
cippi, ṡnaminîa na
céſtah, katera poot kaṡhejo;
comes, na pooti,
ceſty tovariṡh;
dare ſe itineri, na
zeſtó ſe podati;
glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na
céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú;
insidere itinera, na
céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi;
iter, ceſta, raiṡha, tudi
zéſta, hod;
montium itinera, po gorrah
céſte, kollovoṡi, klanzi;
proseuches, -ches, vel Proseucha, -ae, ena petlerṡka uttiza per eni
zeiſti;
saxosa via, kamenita
céſta;
subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na
céſtah zhaka, en ṡhpègar;
via regia, zeiſta, ceiſta, céſta;
vicus, -ci, uliza, gaſſa,
zeiſta, vaṡ, terg;
vocis iter, zéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ciganka ž, hariolans, kateri ſrezhizo pravi kakòr
ziganke
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cigar m, F
4,
dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi;
hexeres, ena barka, v'kateri ſedy ſheſt
zigarjou na eni klopi;
juga navium, klopy ṡa brodarṡke
zigarje;
remex, -gis, veſlát, voṡnyk na vodi, en
zigar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cimprati nedov., F
20,
aedificantes, kateri
zimprajo, ali ẛydajo;
aedificare, zimprati, ẛydati;
aedificator, -oris, kateri
zimpra ali puſty
zimprati, ali ẛydati, ẛydár;
asciare, ublati,
zimprati;
astruere, gori
zimprati;
construere, zimprati;
distruere, poſebe
zimprati;
edolare, zimprati, ponoviti;
extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti;
fabricare, zimprati, ṡydati, kovati;
fundare, ſhtifftati, délati,
zimprati, gruntati;
interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati;
irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu,
zimpralu, ali ṡydalu;
praestruere, naprei kai
zimprati;
reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali
zimprati;
struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati,
zimprati, loſſati;
superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti
zimpra;
turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali
zimprati;
urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali
zimprati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cink m, F
2,
cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na
zinke piṡka;
rami cornini, zinki, ali odraṡtki na rogéh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ciprijanski prid., plumipes, -dis, kateri ima perje na nogah, kakòr
cyprianṡki golobi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cirati nedov., F
9,
adornare, lipú
zirati, ali pozirati;
bostrychus, kateri po ṡhensku laſie
zira;
condecorare, lipú
zirati, ſnaṡhiti;
decorare, lipú
zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati;
excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti,
zirati;
ornandus, -a, -um, kar ſe ima
zirati, ali lipú narejati;
ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati;
phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga
zira;
topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú
zirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
col m, F
12,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali
zol na vodi;
lex vectigalis, tega
zola poſtava;
libripendium, zol od vage;
manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri
zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en
zol kupi;
portitor, kateri na enim brodu
zol jemle;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na
zolu, de nei
zola dal;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri
zol pobèra, ali jemle;
telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
colmaster m, F
3,
quaestorium, -rÿ, tá utta, ali hiſha takeſhniga
zolmaſtra;
quaestura, -ae, ta ſluṡhba, ali obláſt tega
zolmaſtra;
tribunus aerarius, zolmaſter, kateri ṡholnerje plazhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
colnar m, F
3,
publicanus, -ni, ozhitni gréſhnik,
zolnar, ozhitnik;
telon, -onis, zolnar;
telonarius, -rÿ, en
zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cugelj m, F
4,
chamus, vel camus, brusdè, ali
zugil;
habena, -ae, zugil per berṡdah;
infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres
zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26;
lorum, jermen,
zugel, ſléhernu jermenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cukar m, tragematopola, kateri
zukar nareja;
prim. cuker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cuker m, F
7,
confectio, en
zuker, ali Confect od ſémena, inu ſadú;
conserva rosarum, roṡhen
zuker;
julepus, seu julapium, en
s'zukram narien ṡhofft is violiz;
rob, en
s'zukram, ali s'medom notar narieni ṡhofft;
sacchararius, kateri
zukir kuha, déla, ali pezhe;
saccharum, -ri, zuker;
sacharum canditum, zukir s'Candie;
prim. cukar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvergeljc m, F
4,
mimus, -mi, en
zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati;
nanus, -a, -um, en
zvergelz;
pomilio, -onis, en
zvergelz, maihin moṡhyz;
pumilio, -onis, pumilus, -a, -um, en
zvèrgelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cveteoč del., F
3,
florens, zviteózh;
florifer, kateri roṡhe noſſi,
zviteozhi;
vinea florentes, zviteozhi vinogradi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cviblavec m, haesitator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvibleoč del., F
6,
amphibolia, enu
zvibleozhe govorjenîe;
anceps, v'zvibli, negotou negviſhin,
zvibleozhi;
mentis inops, zvibleozhi, kateri nevei kai bi ṡazhèl;
nutans, zvibleozhi, kimajozhi, okuli klateozhi;
pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati,
zvibleozhi biti;
perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen,
zvibleozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvinkati nedov., F
5,
aſsonare, perſhtimati, v'kupai
zvinkati, buzhati, brenzhati;
consonare, v'kupai
zvinkati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu
zvinka, ali ygrá;
personare, ṡgoniti,
zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati,
zvinkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čakati nedov., F
11,
adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu
zhakati;
dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo
zhaka;
expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati;
hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa
zhaka;
insidere itinera, na céſti ṡaſeſti,
zhakati, ſtreizhi;
insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo
zhakati;
operiri, zhakati, pozhakati;
opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi;
praestolari, zhakati, okuli ſtati;
subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah
zhaka, en ṡhpègar;
sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
častiti nedov., F
14,
adorare, moliti,
zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati;
celebrare, praṡnovati,
zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti;
cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti,
zhaſtiti;
colere, délati,
zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati;
devenerari, viſſoku
zhaſtiti;
honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati;
percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu
zhaſtiti;
revereri, ſpoṡhtuvati,
zhaſtiti, ſe perkloniti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu
zhaſty;
seraphis, -phis, en malyk, kateriga
ſo nékadai Egypterji
zhaſtili;
venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati;
prim. nečastiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
častnik2 m, F
2,
cultor, zhaſtnyk;
marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela,
zhaſtnyk tega malika Marṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebelnik m, F
2,
alveare, alvearium, zhibelnik, zhibelni paîn;
teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi: zhervje, kateri
v'zhibelnikih raſtejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čeden prid., F
21,
arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú;
atticismus, lipú,
zhednu, viſſoku govorjenîe;
calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi
zhedne ſturiti;
circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln;
civilis, zheden;
compositi mores, zhédnuſti,
zheden v'navadah;
concinnus, -a, -um, ſnaṡhen,
zheden, flèten;
continens, ṡderṡhan,
zheden;
elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu,
zhèden, zartanu leip;
emblema, -tis, enu ṡriṡlanu,
zhednu notar vdelanu déllu;
facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu;
lemniscatus, -a, -um, ſylnu
zheden;
modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin;
moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden;
morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren;
ornare, liṡhpati,
zhednu délati;
perbellus, -a, -um, cilú leip, inu
zhedin;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen
s'zhednim govorjenîam;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin,
zhedin, inu priaṡniu;
purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip,
zhèden;
rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu
zhedniga govorjenîa
- èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čednost ž, F
12,
aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali ſe ſvoje
zhednoſti hvali, ṡhlabudraviz;
brachiale, rame
zhednoſt;
civilitas, zhednoſt;
compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah;
elegantia, -ae, lipota, leipa narednoſt,
zhednoſt;
heroicus, -a, -um, vitiṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim,
s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
herois, -dis, Heroina, ena vitiṡhka brumna ṡhena, polna
zhednoſti;
modestia, -ae, zhednoſt, krotkúſt;
ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti,
zhednoſt, liṡhpanîe;
panarethos, liber Ecclesiaticus, buque teh
zhednoſti;
sine virtute, pres mozhi, ali pres
zhednoſti;
virginalis modestia, divizhna
zhednoſt;
virtus, múzh, ſvetúſt,
zhednoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čelat prid., fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čelo s, F
12,
antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim
zheli;
bifrons, s'dvéma
zhelama, ali oblizhma;
caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati;
capronae, -arum, konṡka griva na
zhelli;
capronae, -arum, laſſi zheṡ
zhellu viſſeozhi;
et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od
zhela bodo dlake padle;
frons, -tis, zhellu;
frons contracta, garbaſtu
zhellu;
frontale, porta, nazhelnyk, portek na
zhelli, jermenîe koyna na
zhelli;
fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku
zhellu;
pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa
zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
četrti štev., F
16,
America, ta ſveit pod nami, ta
zheterti deil ſvitá;
bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali
zheterti deil zhetertinke;
dodrans, -tis, pedaîn,
zheterti deil ene rizhy;
dodrans agri, zheterti deil ene nyve;
quadra, -ae, en
zheterti deil;
quadrans, -tis, zheterti deil;
quadrigamus, -mi, moṡh
zheterte ṡhene;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta
zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá
zheterti deil doby tega contrabanda;
quartale, tá
zheterti deil;
quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali
zheterti deil ene mère;
quartus, -a, -um, zheterti;
quaternarius, -a, -um, v'ti
zheterti verſti;
syntaxis, zheterta latinṡka ſhula;
tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes
zheterti deil ene deṡhele;
tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čezdati dov., F
3,
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe
zhesdati;
attribuere, perdati,
zhesdati, perlaſtiti;
cedere, odſtopiti, ſe vganiti, odmakniti,
zheṡdati, vſhiniti;
prim. čez prisl.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
činž m, F
23,
anatocismus, zhinsh od
zhinṡha, velik gréh;
census, zhinṡh, dazia;
colonarium, zhinṡh od nyve;
dare in elocationem, na
zhinṡh dati;
elocatio, fit,
z[h]inṡh;
incensus â censu, pres
zhinṡha;
intereſse, obreiſt,
zhinṡh, uher;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou;
locare, vdiniati, na
zhinṡh dati;
locatarius, -rÿ, kateri na
zhinṡh vṡame, ali ima;
locatio, na
zhenṡh dajanîe;
locator, kateri na
zhi[n]sh, ali na fit daje;
meritorius, -a, -um, tudi na
zhinṡh dán;
oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati;
pensitare, tudi
zhinṡ[h] plazhovati;
reditus, -us, perhodik,
zhinṡh, naṡai prihod;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt
zhinṡha perneſſil;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali
zhinṡhu podverṡhen, kateri more
zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati;
tributum, -ti, ṡhtivra,
zhinṡh, davki, daz;
trientarium foenus, ta
zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú;
vectigal, zol,
zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk;
prim. cinž
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čislo s, F
8,
a rationibus, eden kateri
zhiſlu, ali raitengo déla;
centuria, enu
zhiſlu od nyh ſtú;
decuria, -ae, enu
zhiſlu od nyh deſſet;
innumerabilis, -le, pres
zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven;
numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu,
zhiſlu;
ordine, po verſti, po rèdu, po
zhiſlu;
ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe,
zhiſlu;
supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ
zhiſlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čist prid., F
36,
acoetum, mèd, ṡgul
zhiſt mèd;
castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen;
clarisonus, dobre
zhiſte ſhtime, glaſſa;
defaecatus, -a, -um, zhiſt;
incontaminatus, -a, -um, neoṡkrunîen,
zhiſt, neomadeṡhen;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu
zhiſtu, jaſnu;
intemerandus, -a, -um, zhiſt, neomadeṡhin, neoṡkrunîen;
inturbidus, -a, -um, nekalán,
zhiſt, neṡmeiſhan;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter;
mare quietum, tú tihu
zhiſtu morjè;
merax, purus, zhiſt. Deut:32;
merobibus, -a, -um, kateri
zhiſtu vinu pres vodé pye;
multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti;
mundus, -a, -um, ſnaṡhen,
zhiſt;
nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen;
obrizum, -zi, zhiſtu ṡlatú;
perspicienta, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt;
syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin;
virgineus adolescens, en
zhiſt mladènizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čisteoč del., purgans, zhiſteozhi, pométajozhi, kateri pométa, ali zhiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čistiti nedov., F
9,
castrare arbores, drevje
zhiſtiti, okleſtiti;
depurgare, zhiſtiti, ſnaṡhiti, pomeſti;
februare, zhiſtiti, ſnaṡhiti;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali
zhiſti;
medicamentum obstergans, [arznija] katera
zhiſti;
polio, et Politor, kateri oroṡhye
zhiſti, inu ſnaṡhi;
purgabilis, -le, kar ſe ima
zhiſtiti;
purgans, zhiſteozhi, pométajozhi, kateri pométa, ali
zhiſti;
purgare, zhiſtiti, pozhiſtiti, pomeſti, pométati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
človek m, F
66,
adagia sunt: Poshtenîa ſe
zhlovik vuzhy od tovarshtva;
candidus homo, en
zhlovik riſnizhen;
decrepitus, -a, -um, en ſtar
zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar;
ecce homo, pole en
zhlovik;
empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen
v'zhlovéki;
gigas, en Ris, en velik viſſok
zhlovik, junazhki;
homo, zhlovik;
hybrida, en
zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele;
indigena, en deṡhelṡki
zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri
zhlovéka leiniga déla;
laborifer, ut laborifer homo, en
zhlovik s'velikim déllam obdán;
nauci homo, ṡanikerni
zhlovik;
paganus, -ni, en vaṡki
zhlovek, is vaſſy;
pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou;
plumbeus homo, en teṡhák
zhlovik, en tempil;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál
zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čoln m, F
9,
annavigo, adnavigare, v'barki ſe perpelati, v'ladji,
v'zunu;
biremis, en
zhun, ali barka s'dvéma veſlama, fuṡhta;
epibades, ladja,
zhun;
helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom
zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe;
linter, -tris, en
zhun, ali ladyza;
monoxylum, en
zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben;
naves piscatoriae, ribizhje barke, ali
zholnovi;
navis, -vis, ladja,
zholn, barka;
scalpha, -ae, ena ladyza, ali
zholn ṡa ribizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čolnar m, F
5,
Charon, Paklenṡki
zholnár, ali brodnyk;
nauta, -ae, brodnár,
zholnar, brodnyk;
nauticus, -a, -um, kar k'ladjam, ali
zholnarjam ſliſhi;
porthmeus, -mei, en
zhunár, kateri ludy zhes vodó prepelava;
ratiarius, -rÿ, en
zhunár, en floſſar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čolnič m, F
2,
catascopium, en maihin
zhunizh, ladja ẛa ſpeganîe;
lintrarius, goſpodar takeſhne ladyze, kateri
v'zholnizhi v'preg voṡi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črevelj1 m, F
12,
calcearium, calceamentum, calceus, ſhulin,
zhrevil, obutva;
calceolarius, ſhuſhtar, kateri
zhrevle déla;
excalceare, ſe ſaṡuti,
zhrevle prozh djati, ſe jṡuti;
inducere calceum, ſe obuti,
zhrevle gori potegniti;
phaecasiatus, -a, -um, v'ene takeſhne
zhrévle obut, ali obuven;
phaecasius, -sÿ, ena ſorta
zhrévleu;
sandalia, ty lépi
zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu
v'zhrevle pade, kadar raiṡha;
sculponea, -ae, is klabuzhine
zhrevli, ali ſhulini;
soccatus, -a, -um, kateri takeſhne
zhrevle noſſi;
soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki
zhrevli, punzhohi;
veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri
zhrevle flika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črevlovflikar m, veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle flika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črv m, F
26,
blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki;
bombyx, zherv, kateri ẛhide prède;
bruti, ẛelni
zhervje;
centipeda, preſizhiza, ali en
zherv s'ſtú nogami;
convolvolus, -li, en
zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija;
coſses, vel coſsus, leiſni
zhervi;
herpes, -tis, zhervi na parſti;
involvulus, -li, en
zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya;
ips, ipsis, en rogázh, en
zherv, kateri terṡtje jei;
is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe;
jaculus, -li, ena ſorta eniga
zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren;
millepeda, -ae, en
zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka;
necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd
zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla;
phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan,
zherv na parſti;
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti
zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo;
rauca, -ae, en
zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti;
redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá
zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh;
scabro, -onis, ta
zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23;
tarenus, zherv v'meſſei;
teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo;
thryps, -pis, en v'leiſſi
zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda;
vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od
zhervou ſturjena;
vermis, -is, en
zherv;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de
zherv ym ne ṡhkodi;
volvunx, -cis, en
zherv, kateri laſſém ṡhkodi;
xylophagus, -gi, en
zherv v'leiſsi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črvec m, F
2,
nitedula, -ae, karstniza, en
zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en
zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črvič m, F
9,
ascarides, ty maihini
zhervizhi v'trébuhu;
clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en
zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz;
lytta, -ae, en
zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo;
mylecos, ty arjavi
zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè;
pistrinaria, pezhniza: tudi en
zhervizh v'moki;
teredo, -dinis, mol, ali
zhervizh v'leiſſi;
vermiculus, -li, en
zhervizh;
volucra, -ae, ena ſorta
zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida;
volvox, -cis, en trave
zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čuden prid., F
20,
admirabilis, -le, zhuden, prezhudin;
admirandus, zhudin;
discolus, pregnán,
zhudin;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen,
zhuden, neluſhten, oſtuden;
gesticulari, ſhavkou biti,
zhudne ſhege na ſe vṡèti;
insolens, hudoben,
zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden;
insolitus, -a, -um, nenavajen,
zhuden;
mechanicus, -ci, en
zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar;
melicus, -ci, en
zhudni, inu kunṡhtni peiviz;
merificare, zhudniga ſturiti;
mirabilis, -le, zhuden, ſhegau;
mirus, -a, -um, zhuden;
modo mirabili, v'eno
zhudno viṡho;
monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu
zhudne ṡhtalti;
monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu
zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati;
permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu
zhudin;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe
zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
prodigiator, kateri iṡlaga kai
zhudniga pomeinenîa;
sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke
zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čudeoč del., F
2,
mirabundus, zhudeozhi, kateri ſe zhudi;
mirans, zhudeozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čuditi se nedov., F
5,
admirari, ſe ẛazhuditi,
ſe zhuditi, ſe ẛavẛeti, ſe prezhuditi;
demirari, ſe ſylnu
zhuditi;
mirabundus, -a, -um, zhudeozhi, kateri
ſe zhudi;
mirari, ſe zhuditi;
mirator, -oris, kateri
ſe zhudi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dajanje s, F
23,
ablepsia, ſlavu
dajanîe, prózh poſtavlenîe;
addicatio, k'laſtini
dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes
dajanîe;
anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali
dajanîe;
datarius, -a, -um, kar je
k'dajanîu, ali kar bó danu;
datus, -us, dajanîe;
dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt
dajanîe;
eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè
dajanîe;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe
dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
inspiratio, notar davanîe, notar
dajanîe;
intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali
h'dajanîu prizhe;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu
dajanîe;
largitio, dajanîe;
liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú
dajanîe;
locatio, na zhenṡh
dajanîe;
mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt
dajanîe;
ordinatio, duhovnih ṡhègnu
dajanîe;
sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil
dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli;
sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe
dajanîe;
sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun
dajanîu;
suppeditatio, podavanîe, potrebe
dajanîe;
tributio, tú
dajanîe;
vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes
dajanîe, koṡlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dajati nedov., F
55,
adindere, notar
dajati;
aromatizare, leip dúh od ſebe
dajati;
benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin
dajati;
corrumpere donis, mitta
dajati, ṡamititi;
cyathiſsare, natakati, pyti
dajati;
datare, dajati, ob enim dati;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more
dajati;
horrisonus, -a, -um, kar
daje enu groṡovitu ſhumenîe;
illustrans, kar ſvitlobo
daje;
inspirare, nadahniti, notar
dajati, notar pihati;
intervomere, v'meis bluvati, zhes
dajati;
largiri, obilnu dati,
dajati;
munificare, dary, ali ſhenkinge
dajati;
nauseam facere, gnuſobo
dajati;
olere, diſhati, dúh
dajati;
operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem
daje;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka
dajejo;
prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai
daje, inu ṡapraula;
roborare, múzh
dajati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes
dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dajavec m, F
4,
dator, dajaviz, kateri da;
inspirator, nadahnyk, notar
dajavez;
largitor, dajavez;
praebitor, -oris, dajaviz, preṡkarbnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dajaven prid., imunificus, nedarotliu, nedobrotliu, nerad
dajaven, kateri nyzh ne ṡaſhenka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dar m, F
17,
charisma, dar, ſhenkenga;
congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov
dar ẛa tá gmain fólk;
corban, dar, obluba, offer;
datio, -nis, en
dar, ali ſhenkenga;
donum, donatio, dar, ali ſhenkinga;
dos, -tis, jutrinîa,
dar;
equimentum, -ti, tá lon, ali
dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili;
formae dos, en
dar te lipote;
gratuitum donum, neṡaſluṡhen
dár;
munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu;
munusculum, en maihin
dar;
oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe;
palmarium, -rÿ, ta
dár, ali plazhilu s'eniga premagavza;
parapherna, -orum, tá
dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu;
sportula, -ae, tudi en
dar, ali ſhenkenga;
strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu;
xenia, daruvi, mitou;
prim. dari
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
darovnik m, F
2,
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali junaſtvu;
benefactor, dobrutnik,
darovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dati se dov., F
7,
dare se, ſe podati,
ſe v'rokè
dati, ſe podajati;
dedere se, ſe podati,
ſe zhes
dati;
emancipio me tibi, jeſt
ſe tebi zhes
dam;
equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri
ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili;
factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun
dati;
fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga
ſe vunkai
dati;
tradere se, ſe v'roke
dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
de vez., F
217,
edurus, -a, -um, de nei cilú terd;
faxit deus, de bi Búg dal;
nequandò, de kei kadai;
nequis, nequa, nequod, de oben;
quod neque, quia neque, de tudi nikár;
perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál,
de ſe ṡkuṡi vidi;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka,
de ſe kai ne ṡgody;
probabiliter, ṡkorai
de je timu takú;
quamquam, de bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh,
de bi lyh;
quasi, kaku
de bi, ṡkorai;
quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu;
si, aku,
de bi;
ut, de;
ut, de, s'tem, kakòr
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
debel prid., F
38,
bitrum, en
debel, ali grób gvant;
callosa ulcera, toruvi s'terdo
debelo koṡho;
craſsus, -a, -um, debel, ſhirók, volugaſt, ṡatepen;
dilatatus, -a, -um, reſhiren,
debel, reſproſtren;
femen, -nis, tá
debela kúſt v'ſtegni nad kolénam;
inattenuatus, -a, -um, neſtanzhan,
debel;
incraſsatus, -a, -um, vpitan,
debel;
latus, -a, -um, preſtrán,
debel, ploſhat, ſhirók;
navis suburrata, ladja
s'debelim peîskom teṡhka ſturjena;
obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter,
debele ṡaſtopnoſti;
pingvis, -ve, tólſt, maſtán,
debel, vpitan;
praegnans, noſſezha, breja,
debèla, napolnîena;
retusum ingenium, neumin, ṡhleht ṡaſtopnoſti, ena
debela neumna pamet;
rudis, et hoc rude, grob,
debel, tupaſt, kateri nyzh neṡna
- debelejši , astacus, morski rak, ima eno nogó debeliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dekle s, F
2,
ancillarius, kateri
dékle lubi;
proseda, -ae, ena kurbiza, enu gmain
dikle, ali dékla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deklica ž, F
9,
constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno
deklizo ob diviſtvu perpravi;
illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú;
nympha, ena nevéſta,
dekliza, goſpodizhna;
puella nubilis, dékliza na moṡhtvu;
violare virginem, eni
déklizi ſylo ſturiti;
virgo, diviza,
dékliza, deizhla;
virgo sub capillis, deikliza pod kitami;
viripotens, ena
dékliza ẛa moṡhtvú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
del m, F
86,
dextans, deſſet
deilu;
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim
deilam ſrebra ṡmeſhana, meſſing. Eze:1;
multù, vezh, en dober
deil;
ordinariè, vekſhi
deil, ṡkorai vſelei;
pars, -tis, en
deil, deil, ſtrán;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi
deil, ali dobizhek;
partim, en
deil;
partor, -oris, kateri je ſvoj
deil prejèl, ali doſſegel;
portio, -onis, deil;
quinquepartitus, -a, -um, reṡdilen na pèt
deil;
septunx, -cis, ſedem
deilou;
submorosus, -a, -um, neprietin, inu en
deil ſovraṡhin;
synciput, -tis, tá pervi
deil glave;
triare, reṡdrobiti, na try
deile vreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delati nedov., F
256,
adumbrare, ſénzhiti, ſénzo
délati;
agere, délati, rovnati;
arbitrum eſse, ſpravo
délati;
calvare, pléſhaſtu
délati, golufati;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr
dela, ali hrani;
colere, délati, zhaſtiti;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri
déla;
facere, ſturiti,
délati;
figulina, vel figlina, kir
ſe lonzi
délajo, lonzharniza;
ingentes ferre gradus, velike korake
délati;
ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega
délati;
malefacere, hudu
délati, ali ſturiti;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke
délati;
molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj
délati;
molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera
ſe is ſvinza
déla;
murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga
ſe poſſoda ṡa pytje
déla;
myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga
ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga
ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe v'opotékah
délajo;
pacator, -oris, myrnik, kateri myr
déla;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo
délati, v'roko ſèzhi, pervoliti;
plicare, gubè
délati;
poenitentiam agere, pokuro
délati;
ponere leges, poſtave
délati;
procreare, roditi, otroke
délati, ali perrediti;
sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze
déla;
sedentarius, -a, -um, vſe tú kar
ſe ſidèzh
déla;
sulphuraria, -ae, hiſha kir
ſe ṡhveplu
déla;
tumultum facere, hrúp
délati, ſturiti;
vas subactarium, poſſoda v'kateri
ſe puter
déla;
vim inferre, poſyliti, ſylo
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deležen prid., F
15,
compos, deléṡhen;
communicare, podiliti,
deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati;
communio, -is, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu;
dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute
deléṡhna;
effici particeps, en deil s'nym iméti,
deléṡhan biti;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize
deléṡhen, kakòr en domazhi;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek;
particeps, -pis, deleiṡhen;
parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe;
participare, deléṡhen biti, podilenu iméti;
participatio, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
particips, participes, deleiṡhni;
voti compos, oblubo doſezhi, oblube
deleṡhen;
Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi
k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deliti nedov., F
14,
amuſsis, ṡhnora s'katero
ſe kai mèri, ali
dily;
bipartire, na dvuje
deliti;
bipertiri, na dvuje
diliti;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu
dily;
didere, â dido, vun
diliti;
dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai
diliti;
elargitor, kateri vunkai
dily;
munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai
dily;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim
dily;
partes facere, diliti;
partitor, kateri
dily, ali deile déla;
sortè dividere, po ſrèzhi
diliti;
sulcare aequora, morje
diliti, ali ſe po nym voṡiti;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú
dilili, kadar je kei en bogat vmerl;
prim. od deljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delo s, F
106,
accingere se operi, k'delli ſe perpraviti;
activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán
k'déllu;
actus, -us, djanîe,
déllu, rovnanîe;
effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam,
s'dellam;
fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa
déllu, kovazhku
déllu;
factum, déllu, djanîe;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja,
déllu, fliſſanîe;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu
délla ſturjen;
interturbare, eniga na
délli motiti;
labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta;
labor colonialis, tlaka, k'metiṡku
déllu;
laborem fugere, nerad délati, pred
dellam béṡhati;
laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim
déllam obdán;
laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati;
occupatio, muja,
déllu, opravilu;
ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres
délla poſtopaviz;
operatio, déllu, déllanîe;
operosè, s'teṡhkim
déllom;
opifex, -cis, antverhar,
v'délli moiſter;
opificium opera multa sunt, antverharṡkih
déll je doſti, ali veliku;
opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu;
plumario opere, s'roṡhnim
déllom;
prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh
k'délli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deloven prid., F
7,
industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln,
déloven;
jugarius, -rÿ, en paſtyr
délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple;
jumentarius, -a, -um, ut bos jumentarius, délovni vol;
jumentum, -ti, govedu, ṡhivina, ṡhivinzhe,
délovna ṡhivina;
laboriosus, -a, -um, délloven;
operarium pecus, délovna ṡhivina;
operosus, -a, -um, délovin, fliſſih, fliſſik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
denar m, F
96,
aes alienum, ludski
danarÿ, danarji, dolg;
aes circumforaneum, vherni
danarji;
campsor, meinaviz
denarjou s'dobizhkam;
creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen
danár, dolg, dolṡhni
danár;
cusor, kovazh teh
denarjou,
denarjeu;
danarius, danár, gotovina;
faber monetarius, kateri
danarje ková;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od
danarjou;
moneta, -ae, danár, drobni
danár;
numatio, velika obilnoſt
danarjeu, doſti gotovih
danarjeu;
numerata pecunia, gotovi
danarji;
numosus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
numus, -mi, danár, vinar;
pecunia, -ae, danár;
pecunia adesa, ṡapravleni
danarÿ;
pecunia privata, laſtni
danarji;
pecunia usuraria, uherni
danár;
pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat
s'danarmi;
stater, -ris, ena ſorta
danarjeu, vela puloſmi reipar;
stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát;
symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh
denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21;
teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deseti štev., F
12,
decanus, tehant, tá
deſſeti;
decimanus, tá
deſſeti v'verſti;
decimus, deſſeti, tá
deſſeti;
decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá
deſſeti v'eni verſti;
decumus, -a, -um, tá
deſſeti;
denarius, tá
deſſeti;
deni, deſſeti, inu
deſſeti;
denus, tá
deſſeti, deſſet ẛa ſléherniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
desetina ž, F
7,
decimae, -arum, deſſetine;
decimare, deſſetiti,
deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati;
decimatio, deſſetine pobèranîe;
decumae, -arum, deſſetine;
decumanus, kateri
deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti;
decumanus ager, nyva od katere
deſſetina ſe more dajati;
manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali
deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
devati nedov., F
7,
conflatorium, tá poſſoda, v'katero
ſe ſrebrú, ali rude
devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21;
corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer
ſe offri
dévajo;
ergastulus, -li, kateri v'jezhi
déva, ali ſtavi;
focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar
ſe déva okuli garla ṡa ṡymo;
geminare, v'dvei gubei
dévati;
peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri
ſe v'rane
dejvá;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera
ſe v'polṡhtre
deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
devištvo s, F
5,
alma haebraicè, ẛakritje tega
diviṡhtva;
constuprare, s'deklizo greſhiti,
diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob
diviſtvu perpravi;
devirginare, diviſhtvu vṡèti;
virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dihati nedov., F
12,
afflare, na eniga
dihati, pihati;
anhelo, -are, hitru
dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti;
ducere spiritum, dihati;
dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku
diha;
dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku
diha, neduſhliviz;
fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga
ſe diha;
halare, dihati, dahniti;
interspirare, v'meis
dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti;
orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku
diha, naduſhliviz;
spirare, dihati, puhati;
suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku
diha, ṡdihajózhi;
trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga
ſe diha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dim m, F
11,
exhalatio, ſopariza, en puh,
dim;
fumosus, -a, -um, fumidus, polhen
dima;
fumus, dim;
infumare, pokaditi, na
dimu ſuſhiti;
polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè
dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe;
pompholix, tá
dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha;
sicut virgula fumi, kakòr en raven
dim;
suffumigare, pokaditi,
v'dimi poſuſhiti, spúd
dim délati;
transfumare, prekaditi, kadar
dim ṡkuṡi grè;
vapor, -oris, puh,
dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
divjačina ž, F
10,
belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr;
bestia, divjazhina, divja ṡvirina;
caro ferina, [meſſú] od
divjazhine;
indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe
divjazhina iṡganîa;
lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te
divjazhine;
mansuetarius, -rÿ, kateri
divjazhine krotke déla, inu pervadi;
perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena
divjazhina;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od
divjazhine;
receptaculum ferarum, vert ṡa
divjazhino;
theritrophium, vert, ali ograja ṡa
divjazhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
divji prid., F
116,
adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe;
aper, divji preszhizh;
armon, devja erdkou, redkou;
bestia, divjazhina,
divja ṡvirina;
capricornus, divji koṡil, kamenṡki koṡil;
efferatus, -a, -um, divji, divji ſturjen;
feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize;
ferinus, -a, -um, divji, eni ṡvirini glyh;
ferox, et ferus, groṡovit,
divji, divják;
ferus, divji, groṡovit;
gangraena, -ae, rák, boléṡan,
divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti;
ibex, -cis, en
divji koṡel;
immansuetus, -a, -um, divji, nekroták;
indomitus, -a, -um, nepervajen,
divji, nekroták, nevkroten;
labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali
divje groṡdizhe;
lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene
divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora;
oleaster, devja olika;
onager, -gri, divji oſſel;
praeferox, -cis, ſylnu
divji, cilú grosovit;
rubia, devja ardezhina, ali ṡhafrán;
sylvescere, divji poſtajati, ali perhajati;
sylvester, -tris, divji;
sylvicula, -ae, en
divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobeljši prisl., signipes, -dis, en lein zhlovek, kateri nei
dubelṡhi hoditi, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobiček m, F
19,
campsor, meinaviz denarjou
s'dobizhkam;
commodum, -di, nuz, ali
dobizhik, glegnat, perloṡhnu;
emolumentum, prid, núz,
dobizhik, koriſt;
foenus, -oris, dobivanîe, uharnia,
dobizhik;
foenusculum, -li, en maihin
dobizhik;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ
dobizhka, s'dobre vole;
lucellum, -li, en maihin
dobizhek;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki
dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga
dobizhka;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam
dobizhke délati;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti
dobizhka dajejo;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali
dobizhek;
quaestorius, -a, -um, kateri od
dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po
dobizhku;
quaestus, -us, dobitik, núz, ali
dobizhik, tá pobrani danár;
quasticulus, -li, en maihin pober, ali
dobizhik;
tuditare, ṡa
dobizhka volo ſe truditi;
usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie,
dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobičkljiv prid., quaestuosus, -a, -um, pridin,
dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobiti dov., F
27,
aquirere, ṡadobiti,
dobiti;
aſsequi, doſſezhi,
dobiti, ṡadobiti;
callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule
dobiti;
caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe
dobiti, ſe rezliti;
cauponari, oſhteriti, kai
dobiti, na predajo iméti;
eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai
dobiti;
expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali
doby;
expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo
dobiti, iſtirati;
extuberare, ṡhule
dobiti, otezhi;
fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai
dobiti;
germinare, mladize
dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti;
impetrare, ſproſſiti,
dobiti;
indipisci, ṡadobiti,
dobiti;
indipisci pugnam, boi
dobiti;
litem vincere, pravdo
dobiti;
lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti;
meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti,
dobiti, proſſiti;
occallere, vel occallescere, ṡhule
dobiti;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati,
dobiti;
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti
doby;
potiri, vṡhivati,
dobiti, dotezhi, poſéſti;
praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti;
quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil
doby tega contrabanda;
recuperare, naṡai
dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti;
recuperator, -oris, kateri naṡai
doby;
rehabere, naṡai imeti, naṡai
dobiti;
prim. dobit, dobljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobro sam., F
19,
aequi boniquè consulere, ṡa
dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe;
aequi boniquè facere, ẛa
dóbru vṡèti;
afficere beneficÿs aliquem, enimu
dobru ſturiti;
benedicere, ṡhègnovati,
dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati;
benefacere, dobru ſturiti;
boni consulere, ṡa
dobru vṡèti;
commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi
dobru ſturiti;
contentum eſse, ṡa
dobru vṡèti;
facere aequi bonique, ṡa
dobru vṡèti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali
k'dobrimu nagnenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti
h'dobrimu, ali hudimu;
ominator, kateri hudu, ali
dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali
dobru;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na
dobru pregovoriti;
praenimis, cilú prevezh, enu
dobru prevezh;
resolutare, ṡupèt
dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri
dobru iṡdaja, inu zhaſty;
sectari bonum, po
dobrim ſe rovnati;
tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa
dobru iméti;
prim. bolje, boljše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobro prisl., F
174,
bene emere, dobru kupiti;
benemeritus, dobru vrédin;
collectus, dobru per ſebi;
confisus, -a, -um, dobru ṡavupan;
depsicus, -a, -um, dobru gnèten;
desicare, poſuſhiti,
dobru poſuſhiti;
egregius linguae, kateri cilú
dobru govory;
fervescere, dobru ſegréti;
insigniter, insignitè, prou
dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu;
inspicere, polukati, notar pogledati,
dobru ogledati;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu
dobru premiſliti, reṡgledati;
ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti;
meditatus, -a, -um, dobru premiſlen;
obarmare, oroṡhyti, ſe
dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti;
odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh;
opimare, tolſtiti, pitati,
dobru rediti;
paratè, dobru perpravlenu;
probè, jeſt ſe cilú
dobru ſpumnim;
promerens, dobru ṡaſluṡhen;
salubrè, salubriter, dobru, sdravu;
victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobrotljiv prid., F
12,
beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben;
benevolus, benevolens, dobrutliu;
benignari, s'enim
dobrutliu biti;
benignus, dobrutliu;
[Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo
dobrutlivo gnado;
clemens, miloſtiu,
dobrutliu, priaṡniu;
liberalis, -le, darotliu,
dobrotliu;
mansuetus, -a, -um, kroták,
dobrutliu;
perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe;
placidus, -a, -um, tih, myrán,
dobrutliu, kroták;
remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen,
dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu
dobrutlivimu Gospúd Bogú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dodelati dov., F
15,
colophonem addere, enu déllu
dodélati, ali dokonzhati;
complanare, pooblati,
dodélati;
consummare, fertigati,
dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati;
elaborare, iṡdélati,
dodélati, iṡdélovati;
exaedificare, dozimprati, doṡydati,
dodélati, doverſhiti;
faceſsere, délati,
dodélati, dokonzhati;
finire, doperneſti,
dodélati, dokonzhati, konez ſturiti;
imponere extremam manum alicui rei, eno reizh
dodélati;
patrare, ſturiti,
dodélati;
peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti;
perfabricare, dozimprati, doṡydati,
dodélati;
perfector, -oris, kateri
dodéla, ali fertig ſtury;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti;
pertendere, reṡgarniti, pregarniti,
dodélati;
pertexere, dotkati,
dodélati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dokončan del., F
5,
circumscriptus, -a, -um, finitus, dokonzhán, kateri ſvoje kraje ima;
finitus, -a, -um, dodélan,
dokonzhán;
peractus, -a, -um, doparneſſen, opravlen,
dokonzhán;
perpetrato bello, po doparneſſeni voiṡki, po
dokonzhani voiṡki;
transactus, -a, -um, dokonzhán, dodélan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolbsti nedov., F
7,
caelare, reṡanu déllu délati,
dobſti;
caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali
dube;
cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti;
cavator, kateri
doble, ali votlu déla, votlar;
cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa
dobſti, teſla;
concavare, dobſti;
scalptor, kateri vun
dube, ali reiṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolg m, F
14,
aes alienum, ludski danary,
dolg;
creditum, -ti, ṡavupan, ali poſſojen danár,
dolg, dolṡhni danár;
culpa, -ae, pregréha,
dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh;
debitio, debitum, doug, dolṡhnúſt,
dolg;
exactor, kateri
dolgè terja, perganîaviz;
impedita nomina, ſtari ṡaloṡheni
dougovi;
impendere solutionem, dolg doli obaliti;
nomina ancipitia, negviſhni
dolgovi;
nomina diſsolvere, dolgè plazhati;
obaerarius, -a, -um, kateri
v'dolgeh tezhy, dolṡhnyk;
obligatio, ṡaveṡanîe, dolṡhnúſt,
dolg;
opprimi aere alieno, s'velikimi
dolgmy obloṡhen biti;
versuram facere, en maihin
dolg plazhati, inu vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolgolasec m, comans, -tis, comatus, kateri ima dolge laſſè,
dolgolaſſez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolgousten prid., brochus, -a, -um, dolgauſten, kateri ima ena dolga uſta, de mu ṡobé zhes viſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doli prisl., F
169, I.
deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl;
descendere, doli poiti,
doli ſtopiti;
devenire, doli priti;
indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen
doli;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja
doli lety;
praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen,
doli porinîen,
doli ſunên, ali verṡhen; II.
corruere, doli paſti;
dearmare, oroṡhje
doli poloṡhiti, odvṡèti;
decubare, leṡhati,
doli lèzhi;
deruere, doli paſti,
doli ſe vreizhi,
doli podreiti;
dificiens, kateri
doli jemle, obnemaga;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik
doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina;
labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti,
doli telebniti, buſhiti;
mortificare, doli tréti;
procidentia, -ae, tú
doli padanîe;
sensim deficere, po malim
doli jemati;
prim. dolipriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolžnik m, F
3,
debitor, dolṡhnyk;
interpellare debitorem, dolṡhnika opominiti h'plazhilu;
obaerarius, -a, -um, kateri v'dolgeh tezhy,
dolṡhnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
domač prid., F
16,
chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe;
coluber, domazha kazha, gloṡh;
concubina, s'raven ṡhena, hotniza,
domazha kurba;
concubinus, domazhi kurbèr;
dapsiles dotes, veliki davki, ali
domazhe ſhtivre;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo;
hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od
domazhe praſſize;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk,
domazhi dúh;
lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi;
originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen,
domazhiga roiſtvá;
patria, dum, ozhetina, ali
domazha deṡhela;
penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú
domazhe prebivanîe;
perfamiliaris, -re, cilú
domazhi, inu priaṡniu;
verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz,
domazhi otrok;
vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
domu prisl., F
10, I.
advenire, priti,
damu priti, perraishati;
capeſsere se domum, damú poiti,
damu ſe pobrati;
domuitio, damu prihod;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti
damu, ali v'deṡhelo priti;
reditio, nasai prihod,
damu naṡai perpelanîe;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame,
damu perneſſe, en hert; II.
colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu
damu pade;
postliminium, -nÿ, iṡ réve
damu prihod;
remigrare, ṡupèt
damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doprinašati nedov., F
2,
attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu
dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja;
munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla,
doparnaſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doprinesti dov., F
22,
cacare, ſrati, potrébo
doperneſti;
committere caedem, enu vbyanîe
doperneſti;
consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati,
doparneſti, dokonati;
defungi, doperneſti;
egredi suo officio, ſvoje opravilu ne
doparneſti;
exequi, doparneſti;
exequutus, -a, -um, kateri je
doperneſſil;
finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati;
funeri paterno justa solvere, po ſmerti ſvojga ozheta vſe porozhenîe
doparneſti;
fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti,
doperneſti;
imperium exequi, povelo
doparneſti;
judictum facere, kar je obſojenu
doparneſti;
justa reddere, dolshnúſt
doparneſti, pogreb;
libitinarius, -rÿ, kateri merlizha pokopá, inu vſe rizhi k'timu
doparneſſe, en pogrebnik;
luo, -re, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro
doperneſti;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih
doparneſti;
peragere, dodélati,
doparneſti, dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati,
doperneſti;
perfungi, s'fliſſom
doparneſti, ſluṡhbam ſtreizhi;
perpetrare, doparneſti, ſturiti;
praeſto, -are, vezh velati, doſtati,
doperneſti, dati;
tempus terere, zhas
doparneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doseči dov., F
13,
adipisci, ṡadobiti,
doſézhi, h'timu priti;
aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti;
attingere, ſe dotakniti,
doſſezhi;
colon, tú veliku zhivú,
doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti;
ferre repulsam, ne mozh
doſſezhi;
lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam
doſezhi;
orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali
doſezhi;
partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali
doſſegel;
pertingere, doſezhi, doſegati;
praemiari, dobiti, lon
doſezhi, ali ṡadobiti;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih
doſeṡhe;
voti compos, oblubo
doſezhi, oblube deleṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dosti prisl., F
112,
complures, nyh
doſti ṡkupai, nyh
doſti;
copia, -ae, obilnoſt,
doſti, vſiga ṡadoſti;
equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai;
dapsilis, veliku,
doſti, inu obilnu;
demagis, doſti vezh;
facere multa verba, doſti govoriti;
loquacitas, jeṡizhnoſt,
doſti inu nenuznu govorjenîe;
magis vellem, jeſt bi hotel
doſti raiſhi;
multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa
doſti derṡhati;
multipeda, -ae, kar
doſti núg ima;
multipotens, mogozh, kateri
doſti premore;
multo minus, doſti manîe;
multopere, ſylnu
doſti;
multus, -a, -um, doſti, veliku;
perpeti, pertarpéti, ali
doſti tarpeti, prebiti;
perplurimum, cilú ſylnu
doſti;
quantitas, -tis, doſti ali malu;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dotler vez., haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame,
dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dozdevati se nedov., F
3,
ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati,
ſe enimu
doṡdévati, ṡazhutiti;
opinator, -ris, kateri nyzh gviſhniga nevei, vſeṡkuṡi
ſe mu
doṡdéva;
suspiceri, ſe doṡdévati, ſumniti, meiniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
draginja ž, F
7,
annonae flagellator, kateri ṡhiti déla
draginîo;
caritas, dragúſt, pomankanîe,
draginîa;
dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali ṡ'drugimi rizhmy na
draginîo zhaka;
incendere annonam, draginîo ſturiti;
ingravescit annona, draginîa raſte;
laxat annona, pojemle
draginîa;
penuria, -ae, draginîa, pomankanîe, ṡlaſti per jeidi inu pytjú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dražiti nedov., F
7,
convexare, kaſhtigati, martrati,
draṡhiti;
discordialis, kateri neṡloṡhnoſt déla, ali
draṡhi;
impellere ad iram, k'ſerdu draſtiti, ali
draṡhiti;
inflammare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati,
draṡhiti;
irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti;
laceſsere, draṡhiti, truzati, truditi;
pellicere, vabiti,
draṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dreti1 nedov., F
4,
circulator, kateri s'kramo okuli hodio, ṡobè
deró, klateṡh, potepúh;
dentifrangibulus, kateri ṡobé
dere;
dentorpaga, kleṡzhe ṡa ṡobè
dreti;
odontagra, -ae, kleiṡzhe, s'katerimi ſe ṡobè
deró;
prim. dereč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drtje s, F
6,
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi
dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa;
colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe,
dertje;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah;
lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila,
dertje, driſt;
lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu
dertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drugače prisl., trilinguis, -gve, tréh jeṡikou, kateri ima try jeṡike, kateri
drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakor je v'ſerzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drukar m, F
3,
impressor, ſtiṡkavez,
drukar;
mediastinus, -ni, vmaṡanik, kateri
s'drukarji s'farbo okuli hodi;
typographus, en
drukar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drukarija ž, compositor, tá kateri v'kúp ṡklada puſhtobe
v'drukarÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drukati nedov., F
2,
editor, kateri puſty kai vunkai poiti, ali
drukati;
imprimere, drukati, ſtiṡkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
družba ž, F
19,
centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu,
druṡhba, ſediszhe;
coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe
druṡhba ludy;
comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe;
consortium, tovariſhtvu,
druṡhba;
contubernium, druṡhtvu,
druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu;
gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain
druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine;
gynaeceum, ena kamra sa Goſpè,
druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
manipularis, -re, is takeſhne
druṡ[h]be;
manipulatim, od ene
druṡhbe do druge;
manipulus, -li, tudi
manipulus militum, ena
druṡhba ṡholnerjou;
manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali
druṡhba voiṡzhakou;
octojuges, nyh oſſem ene
druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke
druṡhbè;
scala, -ae, ena
druṡhba ṡholnerjou;
scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke
druṡhbe;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena
druṡhba teh ſveitnikou;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina;
turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou,
druṡhba;
turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drva s mn., F
15,
acápna, -orum, ſuha
derva;
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti
deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ;
ligna findere, derva kalati, zeipiti;
ligna nodosa, garzhaſta
derva;
lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti;
lignatio, dervenîe, dervaſek,
derva ſékanîe;
lignator, kateri leis, ali
derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha
darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe
darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana;
pirata, -ae, en kup
derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
pyra, -ae, ena ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza
derv;
strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strues lignorum, ṡkladniza
derv
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
držati nedov., F
117,
abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka
derṡhati, odpahniti;
amphora Romana, darṡhy dvei védri;
a senatu stat, on s'ſveitniki
darṡhy;
aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh
derṡhati;
cauponarius, kateri oſhtario
derṡhy, ali oſhterski hlapiz;
cohibere, braniti, v'kupai
derṡhati, prepoveidati;
concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu
derṡhati;
concelebrare, praṡnovati, praṡnik
derṡhati;
convitator, kateri goſty
derṡhy;
edera, vel hedera, berſhlen, eni
darṡhe ṡa ſrabotje;
gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih
ſe vuk
darshy;
habere, iméte, ali
derṡhati;
inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali
darshati;
interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram
darṡhati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga
darṡhati, poviſhati;
modialis, -le, kar en mernik
darṡhy;
nauci facere, ṡa nyzh
derṡhati;
praecepta observare, ṡapuvidi
derṡhati;
servare promiſsa, oblubo
derṡhati, ohraniti;
tenere, derṡhati;
triumphatus, -a, -um, od kateriga
ſe je veſſelu pranganîe
derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen;
violare fidem, vère ne
derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duh1 m, F
15,
cacademon, ta hudi
dúh;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga
duhá biti. 2.Esdr:5;
daemon, en
Dúh tega ṡnanîa;
excorcizare, hudiga
duhá ṡaklinati, panovati, preganîati;
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga
duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden;
fervens spiritu, v'duhu gorèzh;
infernae umbrae, paklenṡki
duhovi;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi
dúh;
lares penates, domazhi
duhovi, ali boguvi;
malus genius, malyk, ali
dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
motio, nagibanîe:
v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S:
Dúha;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga
duhá;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga
Duhá napolnêni;
spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega
duhá;
umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duhoven m, F
7,
diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna
duhovni;
feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh
duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili;
generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh
Duhovnih;
laicus, en
duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet;
mulus, -li, en mesg: tudi eniga
duhovniga ſyn;
praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali
duhovnimi;
synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duhoven prid., F
21,
abbas, -tis, Apat,
duhouni ozha;
acolytus, pervi
duhovni ṡhègin;
alegoria, duhovna ṡaſtopnoſt;
canonicus, v'duhovni verſti, ordungi;
canonista, v'duhovnih pravdah vuzhen;
concilium, ṡbraliṡzhe
duhovnu, veliku Cerkovnu ṡbraliszhe;
consistorium, en
duhovni ſvit, ali pravda;
jus Canonicum, duhouna pravda;
lex canonica, Cerquèna, ali
Duhovna poſtava;
ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti;
ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe;
ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri
duhovne ṡhègne daje;
ordo sacer, duhovni, ali maſhni ſtán;
patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh
Duhovnih ozhetou;
religio, -onis, vera,
duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi,
duhovni, brumin, verin, dobre véſti;
ritus, -us, visha, navada, ali ſhega
duhovna, obizhai;
sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina, lotria
s'duhovno ṡheno, ali zhlovékom;
spiritualis, -le, duhouṡki,
duhovni;
status religiosus, duhovṡki ſtan, ali
duhovni;
theosebes, Bogarodni,
duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duplo s, F
6,
antrum, jama, luknîa, berlog,
duplu v'pezhovjei;
cava, duplu kir tyze gnèṡda délajo;
in foraminibus petrae, v'pezhovjei,
v'duplah, v'ṡhkalah;
latebricola, -ae, kateri
v'duplah prebiva;
latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti;
specus, vel spelaeum, -lei, enu
duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dva štev., F
126,
aely, moshè
dvéh ſeſter;
alteruter, eden v'mei
dveih;
biduum, dvá céla dny;
biennis, dvéh leit;
biennium, dvei leiti;
bini, -a, -um, dvá inu
dvá;
biselium, ſedeṡh ṡa
dvá;
carruca, -ae, ena kozhijza, ali kaleſſel
s'dvéma koleſma;
consobrini, ſeſtrizhi,
dveh ſeſter otrozi;
duo, duae, duo,
dvá, dvei, dvuja;
furca, -ae, tudi ene vile, inu kar je
s'dvema roglama;
palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe;
uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima
dvá lota;
uter, utra, utrum, kateri is
dveih, kateri is mei
dveih;
prim. dveleten, obadva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvakrat prisl., F
17, I.
biferus, tú kar
dvakrat v'leiti ſad perneſſe;
biothamatos, dvakrat mertou;
bipartus, -a, -um, kateri
dvakrat rody;
bis, dvakrat, [str. 32b ];
bis, dvakrat [str. 234a ];
bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti;
bis terve, dvakrat, ali trikrat;
dibaphus, -a, -um, dvakrat farban;
duodecas, dvakrat deſſet;
duplum, -pli, dvakrat tolikain;
duplus, dvakrat tulik;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán
dvakrat loti, drugi dán li enkrat;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi;
nauticus panis, brodnarṡki kruh,
dvakrat pezhen, biṡcot;
panis biscotus, biṡkot
dvakrat pezhen;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati,
dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II.
bimater, dvakrat mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dveglaven prid., biceps, kateri ima dvei glavi,
dveiglavni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvojčec m, vopiscus, en
dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de
eden timu drugimu odgovarja;
compromittere, oblubiti
eden drugimu;
dediscere, poṡabiti, kar ſe je
eden navuzhil;
libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe;
litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga;
mutua opera tradere, eden drugimu pomagati;
mutuus amor, kir
eden tega druṡiga lubi;
quidam, quaedam quoddam, nékateri,
eden;
quispiam, eden, kei
eden;
septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou
eden;
singulatim, ſuſebnu
eden ṡa drugim;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de
eden oterpne;
tenatus, -us, kadar
eden ne more garla obrazhati;
uteruis, katerikuli,
eden, ali tá drugi;
prim. en, v'edno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
edini prid., F
5,
privus, -a, -um, edyn, kar enimu vſakaterimu ſuſebnu ſliſhi;
singularis, -re, ſuſeben,
edyn;
unicus, enſám,
edyn;
unigenitus, -ti, edinurojen,
edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre;
unus idemque, en ſam,
edini
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: edini prid., solitariè, sam
edin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
edinorojen prid., unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elefant m, F
5,
barrus, en
Elephánt, naſlon;
bechemor, tá ſlón, ali
Elefánt;
elephas, ſlon,
Elefant, Naſlon;
probiscis, -dis, riliz eniga
Elefanta, ali Naſlona;
promuscis, -dis, nus ali riliz eniga
Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza na meiſti rokè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erb m, F
3,
factitare se haereden, ſe s'eniga
erba vun dati;
legator, -oris, kateri kai ṡaſhaffa,
k'erban[!] ſtavi;
testamentarius, -a, -um, tú kar timu ſluṡhi, kateri je ṡa
erba poſtavlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erbič m, F
9,
cohaeres, -dis, v'kupai
erbizh;
consors, ṡraven deléṡhnik, ali
erbizh; Dedizh
pro haerade positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh;
haeredipeta, kateri ſe perbliṡhuje de bi
erbizh ratal;
haeres, -dis, erbizh, deidizh;
haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi
erbizh oglaſſi;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateri
erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy nema;
suus haeres, bliṡhnî
erbizh, nîegou
erbizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erbščina ž, F
9,
abligurire haereditatem, erbszhino ṡadjati;
cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene
erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; Dedizh
pro haerede positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh,
et haereditatem erbſhina;
haereditarius, katerimu
erbṡzhina ſliſhi;
haeres fiducarius, kateri ſe ene
erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pervi erbizh oglaſſi;
haeriditas, erbṡzhina, deilina, ozhaſtvu;
obvenit mihi haereditas, meni je
k'erbṡzhini padlu;
patrimonium, -ÿ, ozhina
erbṡzhina;
poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe,
erbṡzhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erperge ž mn., F
11,
conductus, -us, erperge. Acta:28;
diversari, prebivati, erpergovati, na
erpergah biti;
diversor, -ris, en gúſt, kateri pride na
erperge;
diversorium, erperge, oſtaria, goſtina hiſha;
diversorius, -a, -um, kar enim
erpergam ſliſhi, ali ſluṡhi;
divertere, diverti, notar priti na
erperge, is poota odſtopiti;
domicilium, domovanîe, hiſha,
erperge;
hospitium, erperge;
mapalia, -orum, utte,
erperge, hiſhize;
pandochium, gmain
erperge;
receptaculum, -li, perbeṡhanîe,
erperge;
prim. jerperge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erpergljiv prid., perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe,
erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erpergovati nedov., F
5,
diversari, prebivati,
erpergovati, na erpergah biti;
hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád
erperguje;
hospitari, erpergovati, preſtanovati;
inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad
erperguje;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame,
erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erperžen prid., hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád erperguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
facelj m, F
8,
lemniscus, -ci, fazl ṡa rane;
linamentum, -ti, ena ṡvita zunîa, katera ſe v'rane vtika, en
fazil;
pannus, -ni, ſuknu: tudi en
fazil, kateri ſe v'rane vtika;
peniculum, -li, tudi tá
fazil, kateri ſe v'rane dejva;
turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe capuni, inu Goſſy pitajo, tudi ti
fazelni, kateri ſe v'rane vtikajo;
volsella, -ae, ene padarṡke kleiṡzhize, s'katerimi
fazilne is rane jemle;
vurunda, en
fazil is rute, ṡa rane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
faceljc m, penicillum, -li, tudi en
fazelz, kateri ſe notar v'rane vtizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fajhtati nedov., F
2,
irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakniti, polyvati, ṡemlé
faihtati, vodó napelati;
irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike
faihtajo;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fakin m, saccarius, -rÿ, fakyn, kateri ṡhakle noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fant m, F
6,
cacula, -lae, eniga ṡholnerja
fant, gmain kojnika ṡzhitnik;
calathores, fanti per koinih na voiṡki hlapzi, kakòr ſuṡhni;
calo in bello, pagaṡha
fant na voiski;
flagriones, hudobni puobi, vrédni tepeṡha, prehudi
fantje;
mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali
fant, kateri tu nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki
fant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
far m, F
9,
christores, ṡhalbani
farji, 2.Mac.1.v.10;
confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi
farji ratali;
F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ,
id est cave; flamen, tudi en
Far, apud Plinium; mula, miṡgiza: tudi eniga
farja hzhy;
pontifex, -ci, ta viſhi
far, ali Papeṡh;
praesul, -li, tá viſhi v'mei temi
farji, ali duhovnimi;
sacerados, Far, Maſhnik;
tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi
Farji, inu kraili noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farbanje s, F
3,
infectus, -us, farbanîe, pazkanîe, namozhenîe;
isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu
farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo;
tinctura, -ae, farbanîe, omozhenîe, namaṡanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farbar m, F
4,
cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ṡa
farbarje;
infector, farbar;
molochinarius, -rÿ, en
farbar, kateri s'takeſhno farbo farba;
tinctor, -oris, farbar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farbast prid., druppa, grosd, kateri
farbast perhaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farbati nedov., F
14,
baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát
farbati;
coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga
ſe farba ṡhkerlát;
colorare, farbati, pofarbati;
crocotularius, kateri takeſhne gvante
farba;
fullo, -nis, kateri gvant
farba, ali zhiſti;
imbuere, namozhiti,
farbati, tudi podvuzhiti;
isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu
farbajo ga poṡnajo;
miniare, s'menikam, ali ardezhe
farbati;
molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo
farba;
purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát
farbati, ali ſturiti;
purpuriſsare, s'takeſhno kraido
farbati;
rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe
farbajo;
tingere, farbati, namozhiti;
violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu
farba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farmester m, parochus, -chi, en
farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fažan m, F
2,
phasanius, -ni, en
faṡhan, divje kure;
phasinarius, -rÿ, kateri
faṡhane koji, inu redy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fehtanje s, F
14,
agen, ygra tega
fehtanîa;
arenaria, peiṡzhena jama, proſtor ṡa
fehtanîe;
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ṡa
fehtanîe, ali junaſtvu;
dimicatio, fehtanîe, boi;
gladiatorius lusus, ſhula ṡa
fehtanîe;
gladiatura, -ae, ta kunſht ali djanîe tega
fehtanîa;
impugnatio, ṡuparſtanîe, ṡupar
fehtanîe;
lanista, -ae, en moiſter ṡa
fehtanîe;
luctamen, luctatio, fehtanîe;
palestra, fehtanîe;
praeludere, ṡazheti ṡpervizh eno reizh, pervu
fehtanîe ṡazheti;
praelusio, tu pervu
fehtanîe pred enim bojam;
pugilatus, -us, fehtanîe, ṡa junaṡhtvu ṡkuſhanîe;
sciamachia, kúnṡht tega
fehtanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fehtati se nedov., F
8,
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti;
digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati;
dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati;
luctari, ſe s'enim metati,
fehtati;
obluctari, ſe ṡupar
fehtati, ſe ṡupar poſtaviti;
pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha
ſe metati inu
fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu
fehta;
velitari, ſe s'enim bojovati, ali
fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fendrih m, F
3,
signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi;
vexillarius, vel vexillifer, fendrih;
vexillatio, ſluṡhba tega
fendriha, ali banderzha hlapza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ferbičen prid., F
2,
curiosus, -a, -um, ferbizhin, ṡkerbán, kateri hozhe vſe veiditi;
percuriosus, -a, -um, ſylnu
ferbizhni, ali ṡkerbán;
prim. firbičen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fertig prisl, F
2,
peraedificare, dozimprati, doṡydati, inu
fertig ſturiti;
perfector, -oris, kateri dodéla, ali
fertig ſtury
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
feržmagovati nedov., F
15,
calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali
ferṡhmaguje;
calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla,
ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni;
catamidiare, ſhpot naloṡhiti,
ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti;
coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati,
ferṡhmagovati;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati;
despectare, ṡaṡhmagovati,
ferṡhmagovati, ferrahtati;
exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati,
ferṡhmagovati, saṡhmagati;
genuino rodere, gardú od eniga govoriti,
ferṡhmagovati;
injuriari, ferṡhmagovati;
insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu
ferṡhmaguje;
oppedere, ṡaṡhpotovati,
ferṡhmagovati;
opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati,
ferṡhmagovati;
perdespuere, eniga ferrahtati, inu
ferṡhmagovati;
reprobrare, ozhitati,
ferṡhmagovati;
vitiligare, ṡanikernu lajati, inu
ferṡhmagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
feržmagovec m, calophanta, -ae, ſhpotliviz,
ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
figa ž, F
26,
carica, vel caryca, ſuhe
fige, ali poſtne
fige;
chia, figa;
coctona, et cotona, te drobne
fige;
cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih
fig, ſylnu ſladkih;
faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere
fige jidó. Jer:50;
ficarius, -a, -um, figar, ali kar je
figam ſluṡhèzhe;
ficetum, -ti, meiſtu kir
fige raſteo;
ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni
figi podobna;
ficus passae, ſuhe
fige;
grana ficaria, v'figah pizhki;
groſsus, -si, te perve debèle
fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle
fige, katere nigdar ne ṡorè;
marisca, -ae, neṡhmahne
fige;
laphtes, vel palathas, fige. Judith.10;
maſsa caricana, korbe
s'figami;
orea, -ae, ena korba ṡa
fige;
palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha
fig;
praecoqua ficus, te ṡgudne
fige;
scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke
fige lubi;
sicomori, divje
fige. Amos:7.v.15;
sicophanta, en
fig varih,
pro calumniatore accipitur;
subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati,
fige inu norze kaṡati, ga
s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
filati nedov., F
2,
farcire, pitati,
fillati, nagnêſti;
fartor, -ris, kateri
fila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fit m, F
3,
elocare, preſſeliti, na
fit dati, v'ſhtant dati;
elocatio, fit, zinṡh;
locator, kateri na zhish
[!], ali na
fit daje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flajšter1 m, F
12,
cataplasma, tudi en vleizhnik
flaiſhter na ṡhivoti;
ceratum, vel cerotum, en
flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk;
emplastrare, en
flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti;
emplastrum, vel cataplasma, en
flaiṡhter na bolezhino;
emplastrum eschoroticum, en
flaiſhter, kateri hraſto déla;
emplaustrum, flaiſhter ṡa rane;
malagma, -tis, en
flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla;
malagma, en mehki
flaiṡhter;
spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar
flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim
flaiſhtrom, inu verh
flaiṡhtra s'pauſhizo;
splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en
flaiṡhter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flikarija ž, cerdo, -onis, ſléherni antverhar, ſhuſhtar, kateri koṡhe garba: ṡlasti kateri ſe
s'flikarîa hranio
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flikati nedov., F
5,
mango, kateri ſtare gvante preobrazha inu
flika;
sarcinator, -oris, kateri gvante
flika;
sarcinatrix, -cis, katera
flika, ali karpa;
sarcire, flikati, karpati, popravlati;
veteramtentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle
flika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flisati se nedov., F
9,
crebrescere, zhe dle li vezh
ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi;
evigilare in studio, v'vuzhenîu
ſe fliſſati;
exercens, kateri
ſe v'eni ali drugi rizhei
fliſſa;
immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti,
ſe mozhnu
fliſſati;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti,
ſe cilú ſylnu
fliſſati;
operare, délati,
ſe mujati,
fliſſati;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri
ſe fliſſa po dobizhku;
sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati,
ſe po ny
fliſſati, trahtati;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti,
ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flisik prisl., F
6,
diligenter, ṡkerbnú,
fliſſik;
exquirens, kateri
fliſſik ſpraſhuje;
intentè, intentiùs, intentiſsimè, ſylnu
fliſſig;
navare, fliſſik délati, inu ſe mujati;
naviter, s'fliſſom,
fliſſik;
perdiscere, dobru inu
fliſſik ſe vuzhiti, ali ṡvuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flos m, F
3,
catastroma, -tis, en plau, ali múſt na vodi,
flos, ladja na kateri ſo ṡholnerji;
ratis, -tis, ladja,
floṡ, barka;
schedia, -ae, en
flos na vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folgati nedov., F
2,
obsequens, poſluṡheozhi, pokorin, kateri rad
volga;
obtemperare, volgati, ſluſhati, poſluſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folk m, F
35,
cumulus populi, kardelu, mnoṡhiza
folka;
gens, ludè,
folk, ṡhlahta;
in populis, v'mei
folki;
plebeius, -ja, -jum, is tega gmain
folka;
plebicila, -ae, kateri tá gmain
folk ṡa lubu ima;
plebiscitum, -ti, tega gmain
folka ſposnanîe;
popularis, -re, te gmaine, ali tega
folka;
populosus, polhin ludy, ali
folka;
populus, -li, en
fólk, ena gmaina v'méſti;
rusticorum populus, kmetiṡhki
fólk, ali ludſtvu;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega
folka, v'gmaini;
vulgus, -gi, gmain
fólk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folš prid., F
17,
confictio, fólṡh ṡmiſhlenîe;
falsum, -si, ena
fólṡh láṡh, ali golufna reizh;
falsus, -a, -um, fólṡh;
falsus tutor, en
fólṡh varih;
ficto pectore fatur, govory
s'fólṡh ſerzá;
insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih;
martigenus, -a, -um, od tega
fólṡh bogá rojen;
numus adulterinus, fólṡh danar;
offuciae, -arum, golufie,
fólṡh farba, ali ſvitloba;
perjurium, -ÿ, kriva perſega,
folṡh perſegovanîe;
phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube,
fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe;
pseudothyrum, ena
folṡh, ali kriva vrata;
subjector testamentorum, kateri en
fólṡh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe;
superstitio, marṡkaka vera,
fólṡh vera, marṡkaki vuk;
sycophantor, en
fólṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk;
vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin,
fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folšija ž, F
8,
adulterari, preſhushtovati, preſhushtvu tribati, ṡkasiti,
folſhio ſturiti;
candidè, preṡ
folſhie;
falsificus, kateri
s'folſhio okuli hodi;
falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia;
planiloquus, -a, -um, kateri prou ravnu govory pres
folſhie;
praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe,
folṡhîa;
techna, -ae, kunṡht, hitroſt,
folſhia, golufia;
vitiositas, hudoba, huda navada, gréh,
folſhia;
prim. falšija
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fraj prisl., F
3,
caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu
frai;
parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo
frai derṡhy;
solutè, frai, leidig
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frajhati nedov., F
3,
incrustare, fraihati, pofraihati, potablati;
tector, -oris, eden kateri en ṡyd
fraiha, ali beili;
trulliſsare, s'kèlo
fraihati, ali likati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frišen prid., F
15,
caro mustea, cilú
friſhnu meſſú;
columis, ṡdrou,
friſhen;
crudus, -a, -um, ſrovu,
friſhnu, friſhin;
frigescere, merṡlu,
friſhnu perhajati, omerṡovati;
incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl;
manduco, -onis, en
friſhin jediz;
recens, friſhik, nou,
friſhin;
sanus, -a, -um, ṡdrou,
friſhin, pametin;
sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu
friſhnu popyti;
vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán,
friſhin, urin;
vigens, kar je
friſhnu, inu ṡelenu;
vigere, vék, inu muzh iméti,
friſhan biti;
viridis senectae vir, leip
friſhen ſtarez;
vividus, -a, -um, ṡhiveozhi,
friſhin- najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frodelj m, frondator, -ris, kateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali
frodil ſpravla, ſmuka, ali kléſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gajžlanje s, F
5,
flagelatio, gaiṡhlanîe;
flagitium, velika pregréha, tepeṡha vrédna, inu
gaiṡhlanîe;
mastigia, -ae, kateri je dobru
gaiṡhlenîa, ali tepenîa vréden;
verbera, gaiṡhlanîe, ṡhlaki, tepeṡh;
verberatio, tepenîe,
gaiṡhlanîe, boi, tepeṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
galjot m, F
2,
celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje ſerzhnu nagovarja inu
Galiote k'veſlanîu opomina;
remes, -gis, galiót, veſlár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
garbati nedov., F
2,
alutamen, koṡhe
garbati;
cerdo, -onis, ſléherni antverhar, ſhuſhtar, kateri koṡhe
garba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gelbast prid., F
5,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe,
s'gelbaſtim zveitjom, kakor rigilzi roshe;
flaveus, giel ali
gèlbaſt biti;
fulvus, -a, -um, gelbaſt, ṡlate farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid,
gelbaſt;
ochra, -ochrae, tá
gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gibati se nedov., F
4,
agina, tú ṡheléṡu, na katerim
ſe vaga
gible;
arteria, ta ṡhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali
ſe gible na roki;
mobilitare, vſeṡkuṡi
ſe gibati;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtèh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri
ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gladiti nedov., F
15,
blandiri, ſe radovati, eniga
gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati;
circummulcere, lipú ſnaṡhnu
gladiti, ſhtrikati;
delaevare, gladiti;
demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati;
laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati;
lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati;
levigare, glahku
[gladku] narediti, vgladiti,
gladiti. Gen:16;
mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati;
palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati;
permulcere, pogladiti,
gladiti;
polire, gladiti, palirati, gladku délati;
pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali
gladi;
pumicare, s'takeſhnim kamenam
gladiti;
remulcere, ṡupèt
gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu
gladi, máh od ſukna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glasno prisl., F
7,
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu
glaſnú krizhati;
declamare, glaſnu kei kai perpovédati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati,
glaſnu ſe jokati;
elatrare, lajati,
glaſnu vpiti;
perclamare, krizhati, inu
glaſnu ſhrajati, ali vpiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti;
recitator, -oris, kateri
glaſnu govory, ali bere
- glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glava ž, F
94,
capite laborare, glava boly;
capite luere, s'glavo plazhati;
capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje
glave;
caput, glava, ṡazhetek;
caput anile, ſtara
glava;
decollatio, glavè odſékanîe;
diatretum, -ti, ena
glava is katere ſe pye;
milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent
glau;
nuere, s'glavó perterditi;
nullus virorum, obeden od moṡhke
glavè;
octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet
glau ṡhivine;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka
glava, kadar ſe pavoliza odpihne;
totaliter, cilú zhiſtu, od núg do
glave;
vertex capitis, verh
glavè, teime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glavar m, F
5,
capitaneus, poglavár,
glavár;
centurio, Capitán,
glavár, ali vaivoda zhes ſtú;
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga
glavarja iṡvolio;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè,
glavarji;
ternio, -try pogni popyrja ṡkupai,
glavár v'mei trémi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glaž m, F
14,
bombilius, glaṡh, angster;
bombylius, klokotula
glaṡh;
calix, -licis, ena poſſoda ṡa pytje, kelih,
glaṡh, pehar;
cululus, miniſhiz,
glaṡh;
cyatus, en
glaṡh, en pehar;
encaustice, -ces, kúnſht lépiga ſhmelzanîa na
glaṡhih, lépe podobe inu figure;
haemantinum vitrum, en cilú erdezhi
glaṡh;
hyalus, -li, en
glaṡh;
matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr
gláṡh, antimonÿ gláṡh, lipotiza;
vitreus, -a, -um, glaṡhou, glaṡhounat, is
glaṡha;
vitriarius, -rÿ, glaṡhar, kateri
glaṡhe déla;
vitrum, -tri, en
glaṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glažar m, F
2,
vitrarius, -rÿ, en
glaṡhar;
vitrarius, -rÿ, glaṡhar, kateri glaṡhe déla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gledanje s, F
24,
amaurosis, ſlabúſt tega
gledanîa;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa
gledanîe;
aspectabilis, vrédin
gledanîa;
cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor
k'gledanîu;
comicus, -ci, kateri eno
ẛagledanîe ygro ali comedio nareja;
comicus lusus, ena ygra ṡa
gledanîe;
conspiciendus, -a, -um, vrédin
gledanîa;
eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun
gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt;
exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun
gledanîe ene rizhy;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy
k'gledanîu ygrè, ali Comedie;
observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza
k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali
k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa;
prospectus, -us, gledanîe;
prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán
k'gledanîu, inu h'zhudovanîu;
spectabile opus, enu lipú,
gledanîa vrédnu déllu;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra
k'gledanîu;
spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin
gledanîa, ṡa
gledanîe;
spectatio, gledanîe;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku
gledanîe;
theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega
gledanîa;
theatrum, -tri, hiſha
k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie;
visendus, -a, -um, vrédin
gledanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gledati nedov., F
44,
aspicere, gledati, pogledati;
caecutire, kriṡham
gledati;
cernere, viditi,
gledati;
cernus, kateri pud ſe
gleda;
concernere, gledati, antikati;
conniuere, pregledati, perṡeneſti, ṡkuṡi perſte
gledati;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru
gledati;
observare, merkati,
gledati, paṡiti, ṡhpegati;
oculos in terram defigere, v'tla
gledati;
spectare, gledati;
torvè aspicere, poniglovu
gledati, gardú
gledati;
transpicere, ṡkuṡi
gledati, ali lukati;
tui, â tuor, lukati,
gledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gledavec m, F
2,
spectator, gledaviz, kateri gleda;
videns, -tis, gledaviz, prerok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gleženj m, F
5,
gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notranîa,
v'gleṡhnîah;
scaurus, gleṡhnaſt, bulaſt, saroblenih nog, kateri velike
gleṡhne ima;
suffrago, -nis, tá ṡadnîa koṡhiza na
gleiṡhnih;
talus, -li, gleṡhni;
vatius, -a, -um, kateri
gléṡhne krivú vunkai darṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gležnjast prid., scaurus, gleṡhnaſt, bulaſt, saroblenih nog, kateri velike gleṡhne ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gležnjev prid., suffraginosus equus, en pretergan koin, kateri je ſláb, inu
gleiṡhniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glihati nedov., F
5,
astrolagiarius, kateri vro navia, inu
gliha;
caduccator, en ſel, kateri ṡa myr proſſi, ali
gliha, reṡlozhnik;
pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati;
retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti: s'nou
glihati;
tractare, nuzati,
glihati, rovnati;
prim. neglihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glina ž, F
12,
argilla, ylu, yloviza,
glina;
fictile, vſe tú, kar je
s'gline, ali s'perſty ſturjenu;
fictilis, s'gline, perſtèn;
illimis, et le, pres
gline, pres blata;
leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene
gline;
limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza,
glina;
oblimare, s'blatom, ali
s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
plasma, -tis, ena reizh is
gline, ali s'yla ſturjena;
plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti;
plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali
s'gline déla;
plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai
s'gline ſturiti, ali délati;
Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe
glina kopa ṡa perſteno poſſodo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gmajna ž, F
26,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske
gmaine;
caetus, gmaina;
coëtus, ṡbraliṡzhe,
gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy;
communitas, gmaina;
concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene
gmaine;
ecclesia, Cerkou, ali ena
gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe;
ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene
gmaine govory;
excommunicare, panati, panovati, vun
s'gmaine vrézhi;
jus publicum, prauda te
gmaine, k'nuzu ti
gmaini;
pascua, -orum, pashe,
gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho;
peculator, -oris, en tat, kateri eni
gmaini, ali enimu firṡhtu krade;
pecunia publica, ene
gmaine danarji;
plebecula, -ae, is
gmaine enu kardelze;
plebs, ludſtvú, kardelu, is
gmaine;
populare, tudi te
gmaine lubau ṡadobiti;
popularis, -re, te
gmaine, ali tega folka;
popularis, is te
gmaine, ali deṡhelán;
populatim, od eniga folka, ali
gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk;
populis, -li, en fólk, ena
gmaina v'méſti;
quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali
gmaine;
respublica, opzhina,
gmaina;
synagoga, ṡbraliṡzhe,
gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou;
universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá
gmaina povſód;
vulgare, ozhituvati, v'mei
gmaino reṡglaſſiti;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka,
v'gmaini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gmerati nedov., F
11,
alescere, gmèrati, raſti;
amplifico, -are, reſproſtraniti,
gmèrati, veliku inu proſtranu ſturiti;
auctare, vezh zeiniti,
gmèrati, vezhovati;
augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti;
augmentare, gmèrati;
augustus, -a, -um, vrédin zhaſty, kateri kraileſtvu
gmèra;
crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati,
gmèrate, ṡgoditi;
exaugere, gmèrati, nagmèrati;
inflamere, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti,
gmèrati, draṡhiti, oṡhgati;
multiplicare, gmèrati, mnoṡhiti;
quadruplicare, ṡhtirikrat vezh dati, ali ſturiti,
gmèrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnada ž, F
19, Búg, kateri je meni dál tó
gnado;
[Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo
gnado;
conferre gratiam, s'gnado obdeliti;
dedititius, -a, -um, is
gnade gori vṡèt;
favere, enimu
gnado, ali priaṡen ſturiti;
favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau;
flagrare gratia, veliko
gnado iméti;
grates, gnade, hvale;
gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala;
ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe;
infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene
gnade v'govorjenîu;
lex gratiae, poſtava te
gnade;
oraculum, -li, ſtol te
gnade, prerokovanîe;
parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako
gnado poverniti;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali
gnado ṡkaṡati;
propitiatorium, ſtol te
gnade;
propitiatorium, Tron te
gnade, ali ſtol te
gnade. Exod:25.v.17;
reperire gratiam, gnado naiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnojan (gnojen) prid., F
10,
exulcerare, reṡraniti, koṡho reṡdréti,
gnoinu ſturiti;
purulentus, -a, -um, gnojen, ali
gnoján;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl;
scarabeus, -ei, en kèber, ali en
gnoini kèber, en govnîazh;
supporatio, en
gnoini otúk;
suppurare, podgniti,
gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali
gnoinu perhajati;
tabidus, -a, -um, gnyl, uvel,
gnoján;
vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe: ṡkrivna
gnoina bolezhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gobec m, F
13,
bucculentus, kir ima velika uſta, velik
gobez kakòr lev;
camus, tudi korba na
gobzu konskim;
faux, fauces, golt, gerlu,
gobez, goltanez;
inorus, -a, -um, pres uſt, pres
gobza;
mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim
gobzam;
postonis, koynṡkiga
gobza ṡheleiṡu;
postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski
gobez;
rictus, -us, divje ṡvirine
gobez;
rostrum canum, paſji
gobiz;
rostrum cervorum, jelenou
gobiz, jelenṡki
gobiz;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil
gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali
gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
god1 m, F
3,
peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt, kateri ob velikih
godeih, inu ohzetih, moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt;
sacer dies, gúd;
solemnitates, godovi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goljuf m, F
13,
aeruscator, ludy golufnik, ludski ali ludy
goluf;
deceptor, goluf;
defraudator, goluf;
fallax, goluf;
fraudator, golúf;
impostor, -ris, goluf, ṡapelaviz, laṡhnyk;
ludificatus, -ti, ludificator, golúf, kateri golufá, golufnik;
pellax, -cis, en
goluf, kateri ima doſti praṡnih beſſéd;
pellicator, goluf;
plagiator, en
golúf;
planus, -ni, en loter,
golúf, ṡapelavez;
stellio, -onis, en
goluf v'predajanîu;
veterator, en ſtari iṡkuſheni
goluf, kateri je ſylnu pregnán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goljufati nedov., F
5,
calvare, pléſhaſtu délati,
golufati;
deludere, deludificari, obnorriti,
galufati, ſpodélati;
facere fucum, na ṡkrivnim ogolufati,
golufati;
fraudare, golufati;
ludificatus, -ti, ludificator, goluf, kateri
golufá, golufnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goljufija ž, F
23,
artificium, moiſtria, antverh, kupzhia,
galufia, kunſhtnu rovnanîe;
captio, lou,
galufia;
captiosus, -a, -um, polhen
golufie;
colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai,
golufia;
collusio, -onis, golufia;
contechnari, ſe ene
golufie, ali fortelna domiſliti;
deceptio, laiharia,
galufia;
dolus, golufia, golufſtvu;
fallacia, -ae, golufia, hinauṡzhina;
falsimonium, -nÿ, folſhia,
golufia;
fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe,
golufia;
fraus, golufia;
fraus capitalis, ena
golufia s'katero ſe glava ṡapade;
fucus, -ci, ena ṡkrivna
golufia;
impostura, -ae, golufia;
inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti;
ludificatio, ṡhpotanîe,
golufia, ferṡhmagovanîe;
offuciae, -arum, golufie, fólṡh farba, ali ſvitloba;
pellacia, -ae, galufia s'praṡnimi beſſédami;
sophisma, -tis, ena
golufia v'beſſédah;
stellionatus, ena kriva
golùfia;
techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia,
golufia;
veterator, en ſtari iskuſheni goluf, kateri je ſylnu pregnán, inu vſe kunṡhti
v'golufji sná;
veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter v'golufanîu,
v'golufji ṡvuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goljufnik m, F
2,
aeruscator, ludy
golufnik, ludski ali ludy goluf;
ludificatus, -ti, ludificator, golúf, kateri golufá,
golufnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
golob m, F
10,
columba, columbus, golobica,
golób;
columbarius, kateri
golobe redy, predája, golobár;
golob, columbus; minarrire, gurgati kakòr
golobi;
palumbes, -bis, en divji
golób, en grivnik;
palumbinus, -a, -um, od divjiga
goloba, od grivnika;
palumbus, et palumba, divji
golob, inu golobiza;
pennipes, -dis, kar ima perje na nogah, kakòr ſo ty kozaſti
golobi;
pipio, -onis, en mladi
golób;
plumipes, -dis, kateri ima perje na nogah, kakòr cyprianṡki
golobi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
golobar m, columbarius, kateri golobe redy, predája,
golobár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goltanec m, F
9,
faux, fauces, golt, gerlu, gobez,
goltanez;
frumen, -nis, tá golt na verh garla,
goltanez;
gurgulium, goltaniz;
guttur, goltaniz;
rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli;
stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali
goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó;
tonsillae, -arum, krji
goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan;
trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá
goltaniz;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali
goltanze, ali gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goniti nedov., F
8,
agi, voditi, ali
goniti;
eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti;
exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli
goniti;
exigere, terjati, vun
goniti;
dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati,
goniti, lozhiti;
feras excitare, et agitari, ṡvirino
goniti, inu loviti;
minare, goniti, gnati;
trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi
goni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goniti se2 nedov., competitor, kateri
ſe s'eno ſluṡhbo, ali zháſt
goni, inu puli s'enim drugim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gor prisl., F
2,
exurgere gor uſtati v' alioſſ'u
[!]. naſtajati
[poznejši pripis neznane roke];
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad
gor vṡame, erperguje;
prim. gori
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goreti nedov., F
12,
ardere, goreti;
gory, ardet, alias gori,
sursum;
as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more
goréti;
exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali
goréti;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik
gory, inu s'vunai je marṡal;
flagrare, goréti;
fugam ardet abire, vus
gory kakú bi béṡhal;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu
goréti;
myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu
gory;
potenter ardet, mozhnu
gory;
sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe
goréti. Exod:25.v.5;
uri, goreiti;
prim. goreč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gosenica ž, F
9,
athacus, ena letezha
goſſéniza;
attacus, goſſéniza, mramor;
campe, -pes, goſſéniza;
chrisalis, ena ſorta
goſſénize;
erúca, -ae, goſſéniza; goſséniza.
campe, -pes, pa, -pae, Raupe, graswurm;
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo;
scolopendra, -ae, goſſéniza s'doſti nogami, ali dolga ſtrigauka;
volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospod m, F
52,
Adonai, moi
Goſpud, haebraicum verbum, Goſpúd;
cathedralicius servus, kateri
goſpuda v'ſtoli noſſi;
cohors praetoria, vahta tega
Goſpuda zheṡ voiṡkó;
dominator, en
goſpúd oblaſtnyk;
dominica, vel dies dominicus, Nedéla, dán tega
goſpuda;
dominus, goſpúd;
Kyrie eleison ymas, Goſpúd ſe vſmili zheṡ naṡ;
Kyrie, Goſpúd: Eleison, vſmili ſe;
magistratus, -us, méſtna goſpoiṡka, mèſtni
Goſpudje;
marantha, v'prihodu tega
Goſpuda;
monarcha, -ae, en firṡht zhes vſe
goſpude;
praefectus ararÿ, zhes ſhaze
Goſpúd;
senatorius, -a, -um, ſveitniga
goſpuda, kar ſveitnim
goſpudam ſliſhi;
senatus, -us, v'kup ſprava teh ratnih
goſpudou, ali v'kup ſnidenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospoda ž, F
3,
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe
goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo;
culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa
Goſpodó;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo
goſpoda nyh ſtole iméli k'ſidenîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodar m, F
12,
architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni
goſpodár, ali kluzhár;
fugitivarius, kateri ſe podſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu
goſpodarju perpelati;
herifuga, -ae, kateri od
goſpodarja pobégne;
herilis, et hoc herile, tega
goſpodarja, kar
goſpodarju ſliſhi;
herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni
goſpodár;
leno, -onis, rufián, kúrb
goſpodár;
lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi;
nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju,
goſpodár;
navarchus, ladje, ali barke
goſpodár, ali Capitán, inu goſpúd;
paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodovanje s, F
8,
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja iṡvolio;
gubernatio, vishanîe, rovnanîe,
goſpodovanîe;
monarchia, -ae, goſpodovanîe eniga ſamiga nad vſimi drugimi;
oiliticus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali
goſpodovanîa, pregnán, inu kunṡhten;
politia, -ae, kunṡht ladanîa, enu gmain
goſpodovanîe;
rectio, rovnanîe,
goſpodovanîe, viṡhanîe, vladanîe;
regimen, -nis, vladanîe, oblaſtovanîe,
goſpodovanîe;
tyrannis, -dis, ṡlobnúſt, ſamovolnu
goſpodovanîe, groṡovitoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodovati nedov., F
9,
dominans, kateri
goſpoduje;
dominari, goſpodovati;
dominatrix, katera
goſpoduje;
imperitare, s'ſylo ṡavkaṡovati, ali
goſpodovati;
optimates, -ty, viſhi ene deṡhele ali méſta, kateri zhes te druge
goſpodujejo;
rectrix, -cis, vladarza, katera viṡha, ali
goſpoduje;
regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati,
goſpodovati, rovnati;
regnare, krailovati, regierati,
goſpodovati;
regnator, -oris, kateri krailuje, ali
goſpoduje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodski prid., obsonator, kateri ṡa
goſpodṡko miṡo ṡhpiṡhe kupuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospojski prid., F
8,
aſsecla, -ae, kateri ẛa enim hodi,
Goſpoiṡki hlapiz;
congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena
goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu;
gynaeceum, ena kamra ṡa Gospè, druṡhba
goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
pedisequus, -qui, en
goſpoiſki hlapez, kateri sa goſpudom hodi;
periſtylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na
goſpoiṡkih dvoriṡzhih;
plagae, -arum, ṡhpaliere na ṡydeih, ali ſténah,
v'goſpoiṡkih hiſhah;
prytaneum, goſpoiṡka hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gost m, F
6,
conviva, guſt, goſtnyk, tá povableni;
diversor, -ris, en
gúſt, kateri pride na erperge;
epulo, -nis, en povablen
gúſt;
hospes, -tis, en oſhtèr, en
gúſt, en neṡnani ali ptuji;
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem ptuim, inu tem
guſtom, inu popotnikom;
vespertinus hospes, en
guſt, kateri na vèzher pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gostarija ž, F
8,
coena Hecates, ṡhleht
goſtarje, ſyr inu krúh;
epulari, lebati,
goſtarie derṡhati;
epulatio, goſtaria, lebanîe, goſtovanîe;
epulo, -nis, tudi tá, kateri
goſtarie derṡhy;
epulum, ſhpiṡha,
goſtaria;
pollucibilis coena, velike, inu shlahtne goſty, vezherja, ali
goſtaria;
polluctum, -cti, ena velika, inu bogata
goſtaria;
sportula, -ae, ena ṡhleht
goſtaria
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gosti ž mn., F
3,
convitator, kateri
goſty derṡhy;
convivari, ſe goſtovati,
goſty derṡhati;
pollucibilis coena, velike, inu ṡhlahtne
goſty, vezherja, ali goſtaria
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gostiti se nedov., F
4,
coëpulari, ſe v'kupai
goſtiti, lebati;
comeſsari, lebati,
ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti;
epulatus, kateri
ſe je
goſtyl;
pergraecari, ſe ſylnu
goſtiti, lebati, pyanzhovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gostovanje s, F
16,
charistia, en veſſel praṡnik, ali v'kup prihod, ali
goſtovanîe v'mei ṡhlahto;
comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu,
v'goſtovanîu, poṡhréſhnik;
convivium, goſtovanîe;
cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu
goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte;
curare convivia, goſtovanîa perpravlati;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali
v'goſtovanîu;
dies epularis, genialis, dán tega
goſtovanîa;
epularis, -re, tá kateri
k'goſtovanîu ſliſhi;
epularis dies, dán tega
goſtovanîa;
epulatio, goſtaria, lebanîe,
goſtovanîe;
persicus apparatus, enu dragu ṡhlahtnu
goſtovanîe;
pollucere, laskatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡ
goſtuvanîam;
pollucibiliter, s'velikim
goſtovanîam;
repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki;
syssitia, -orum, enu gmain purgarṡku
goſtovanîe;
tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gostovati se nedov., F
3,
convivari, ſe goſtovati, goſty derṡhati;
epulandus, -a, -um, tá kateri
ſe ima
goſtovati;
epulari, lebati, goſtarie derṡhati: tudi zehati,
ſe goſtovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govna ž, F
4,
excrementum, -ti, ſleherni lein ali
govna, kateri grè vun is ṡhivota;
merda, -ae, drek,
govna;
stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali
govne;
stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govnjač m, scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en
govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govorjenje s, F
116,
adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain
govorjenîe;
diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru
govorjenîe;
elocutio, -nis, govorjenîe;
facetiae, ſhavkova
govorjenîa, ſhale;
famen, govorjenîe;
grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga
govorjenîa;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda;
locutio, govorjenîe;
loquela, govorjenîe, beſſéda;
oratio, peroratio, govorjenîe;
perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten
s'govorjenîam;
philologia, -ae, lubau tega piſma ali
govorjenîa;
philologus, -gi, kateri lubi tu
govorjenîe;
physiologia, -ae, kunſht inu
govorjenîe od naterlih rizhy;
poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu
govorjenîe;
prologus, -gi, predgovor, enu naprei
govorjenîe;
prosa, -ae, enu leidig
govorjenîe, inu nikar v'raimi;
refutatio, saverṡhenîe
govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga
govorjenîe;
sermo, govor,
govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
graben m, F
9,
agoga, -ae, graben, ſtruga: slaſti kir ṡlata ruda tezhe;
alveus, graben v'potoki, ſtruga;
canalis, en
graben zheṡ ror;
circumfoſsor, -ris, kateri okuli
grabne kopa;
dioryx, diorydis, en
graben s'rokami ſturjen;
foſsa, -ae, foſsatum, graben;
foſsio, foſsura, graben, kopanîe;
miniaria, -ae, tá
graben kir ſe kopá;
stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu
s'grabni ṡaſhanzajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grad m, F
6,
arx, grad, bramba;
castellanus, kateri
v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd;
castellum, vel castrum, gräd, bramba;
litorea arx, en
grád per kraju morjá;
magdalenus, -a, -um, od Magdala
gradú. Marc:16;
mausolaeum, ſmertni
grad
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
graden prid., castellanus, kateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva,
gradni Goſpúd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grčki prid., F
4,
choa, ena nékadanîa
gerzhka mera;
Graecia, gerzka deṡela;
philograecus, kateri rad
gerzhke beſſéde nuza, ali lubi;
sigma, -tis, ena miṡa, per kateri more nyh ſheſt ſedéti, ſturjena kakòr letá Σ
garzki puṡhtob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grdo sam., F
2,
genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati;
phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, ino kateri
gardu vunkai pluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grdo prisl., F
24,
absurdè, oſtudnu, neſnashnu,
gardú;
barbarè loqui, gardú govoriti;
conscelerare, gerdú pregréſhiti,
gardú vmaṡati, omadeṡhiti;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati,
gerdu lajati;
convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami
gardú vdélati;
criminari, krivu ṡatoṡhiti,
gerdú gréſhiti;
defaectare, gardú vdélati;
flagitiosè, hardú, pregréſhnú;
foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe;
graveolens, kateri
gardú ſmardy, teṡhkiga duhá;
inconditus, -a, -um, nashtalten,
gardú ſturjen: tudi neskranîen;
indecorum, neſpodobnu,
gardú;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan,
gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen;
inficere, oskruniti, vmaṡani,
gardú vdélati;
obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu;
peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar
gardú ſmardy;
perditè, gardú, ṡgublivu;
sceleratè, oſtudnu,
gardú, pregréſhnu;
sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú;
subabsurdè, enu malu
gardú, inu norzhaſtu;
succurssorius equus, koyn, kateri
gardú hodi, inu ſtrèſſa;
torvè aspicere, poniglovu gledati,
gardú gledati;
turpiter, gardú, oſtudnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grebenica ž, F
4,
germen, -nis, mladiza, odraſlek, veya,
grebeniza, zeip, ṡelenîe;
vitiarium, -rÿ, en vinograd, enu meiſtu, na katerim ſe vinṡke terte ṡkupai ṡaſajajo,
grebenyz jama, ali jama ṡa terte, inu ṡa
grebenize;
vitisator, kateri vinṡke terte ẛady, ali
grebenize poklada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gredoči sam., F
4,
procedens, naprei
gredozhi;
progrediens, naprei
gredozhi;
sequax, -cis, od ṡadai
gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin;
sequutor, -oris, ṡad
gredozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
greh m, F
24,
anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik
gréh;
concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en
gréh;
crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik
gréh;
crimen inferre alicui, eniga s'en
gréh obdolṡhiti;
desine â peccatis, puſti od
gréhou;
Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega
greha [poznejši pripis neznane roke];
exors culpae, pres
gréha;
impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more
gréha, ali hudiga ſturiti;
imunis ſcelerum, pres obeniga
gréha, kateri nei nikgár
gréha ſturil;
insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ
gréha, nedolṡhin;
originale peccatum, porodni
gréh, poerbani
gréh;
peccatorum onus, teṡhava teh
gréhou;
peccatum, gréh;
peccatum capitale, naglavni
gréh;
peccatum mortale, vel lethale, ſmertni
gréh;
peccatum veniale, odpuſtlivi
gréh, mali vſakdanî
gréh;
piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh
gréhou, ṡa ṡmyrjenîe;
poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ
gréhe;
propria mea culpa, moi laſtán
gréh;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti,
gréha bojezhi, ſtraſhán;
vitiositas, hudoba, huda navada,
gréh, folſhia;
voluntaria peccata, ſamovolni
gréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grešiti1 nedov. in dov., F
5,
constuprare, s'deklizo
greſhiti, diviṡhtvu vṡèti;
criminari, krivu ṡatoṡhiti, gerdú
gréſhiti;
delinquere, gréſhiti, pregréſhiti, ṡapaſti;
incestuosus, -a, -um, kateri v'ṡhlahti
grèſhy, grèſhnik s'ſvojo ṡhlahto;
peccare, gréſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grešnik m, F
3,
incestuosus, -a, -um, kateri v'ṡhlahti grèſhy,
grèſhnik s'ſvojo ṡhlahto;
peccator, gréſhnik;
publicanus, -ni, ozhitni
gréſhnik, zolnar, ozhitnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grivast prid., jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grlo s, F
42,
carodites, gerla ṡhyle;
choerades, kroffi na
garli;
collum, vrát,
gerlu;
epiglottis, -dis, ta jeṡizhik
v'gerli;
faux, fauces, golt,
gerlu, gobez, goltanez;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah
garla;
monile, -lis, rinke, ali zir na
garli, ṡlata ketina;
orthopnoea, boléṡan teṡhkiga dihanîa, s'iṡtegnîem
gerlom, de
garlu ravnu k'viṡhku darṡhy;
stomaticus, -a, -um, kateri ima
v'garli eno bolezhino;
tetanus, kateri ne more vratú, ali
garla obrazhati;
tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai
garlu oteklu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grob m, F
19,
aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè
v'grob lety;
bustum, en
grob, ali truga;
capularis, ſtariz, motoren, kateri vus
v'grób viſſi;
cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen
grob, ali enu ṡnaminîe eniga
groba;
conchilium, tudi en
grób;
conditivum, grob;
conditorium, en
grób, ṡkramba;
crypta, -ae, en
grob, ṡherh;
epitaphium, piſmu na
grobi, ali verhu
groba;
heroum, heroi, en
grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone;
inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha
v'grob ſpravlenîe;
monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik,
grob;
sarcophagus, -gi, en mertvazhki
grob;
sepulchretum, en britof poln
grobou;
sepulchrum, -chri, grob;
tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup;
tymbus, -bi, en
grob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grob prid., F
11,
acharis, -is, neprietin
groob, neludin zhlovik;
asperare, neſtornu ali
grobú ſturiti;
barbara gens, ludjè
groby, groṡoviti, neuſmileni;
bitrum, en debel, ali
grób gvant;
indiscretus, -a, -um, nepameten,
grob, nereṡdilen, nepremiſhlen;
inurbanus, -a, -um, kmetizhki,
grób, nepurgarṡki;
rudis, et hoc rude, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡná;
rusticulus, -a, -um, enu malu kmétiṡhki, inu
grob;
subagrestis, -ste, enu malu kmetiṡhki, inu
grób;
subobscoenus, -a, -um, enu malu nezhiſt,
gruób, inu neſramen;
subrusticus, -a, -um, enu malu kmetiṡhki, inu
gruob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
groš m, siclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou bi mogil velati 15 beilih
groſhou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozd m, F
14,
acinus, -i, jagodiza, pizhki,
grosda jagoda, paperki;
botrus, groṡd;
brisa, ṡtlazhenih
grosdou tropine;
brisa, -ae, en
groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu;
bumamma, grosdi s'debelimi jagodami;
cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi
groṡd;
deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod ta otrébleni
groṡd;
druppa, grosd, kateri farbast perhaja;
pampinarium, -rÿ, tá preṡ
groṡda mladiza na vinṡki terti;
racematus, -a, -um, kar ima
groṡde, ali zheſhule;
racemosus, -a, -um, polhin
groṡdú, ali zheſſuliz;
racemus, -mi, gróṡd, zheſhula, ali zheſſula,
groṡda pezil, inu druṡih mladiz;
uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grunt2 m, F
15,
cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha;
decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali
grunti mèrio;
fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta;
latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali
grúnt;
poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni
grunti, grunti;
pradium, -dy, priſtava, en laſtán
grunt, en dvór ṡa ṡhivino;
solum subactum, en dobru délan
grúnt;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en
grúnt zhinṡha perneſſil;
superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki
grúnt ſteṡajo;
superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga
grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda;
territorium, -rÿ, rihta, laſtan
grunt;
usufructuarius, kateri ludṡkih
gruntou prida vṡhiva;
versus, en koṡ polá, ali
grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok;
vinealis, -le, vinogradṡki, dober
grunt ṡa vinograde
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grunten prid., superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega
gruntniga goſpuda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gvant m, F
119,
abólla, -ae, eniga ſoldata
gvánt, en ṡhoudni
gvánt;
aegis, -dis, en ṡheléṡni
gvant;
attrita vestis, ponoſhen
gvánt;
colobium, en koller, ali jerihaſt
gvant;
ephot, en
gvant is mei teh maſhnih;
fluens vestis, en dolg
gvant do tál;
habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou:
gvant;
immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi;
instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim
gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje;
interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani
gvanti;
lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki
gvant;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai
gvanta, reſtergan
gvant;
lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim
gvantu;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni
gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
laena vestis, ſukneni
gvánt, oblazhilu;
sarcinator, -oris, kateri
gvante flika;
vestiarius, -rÿ, kateri
gvante predaja, ali déla;
vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni
gvanti;
vestimentum, -ti, gvant;
vestis goſspina, gvant is parhata;
vestis pulla, lugubris, trorarṡki
gvant;
vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gvelb m, F
11,
absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per
gvèlbu;
arcuare, en
gvelb ſturiti, kai v'kriviti,
gvelb délati;
arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla;
camerare, gvelbati,
gvelb délati;
concameratio, gvelbanîe,
gvelb;
cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló;
fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod
gvelbi predaja, ali ſtazuno ima;
fornicare, gvelbati,
gvelbe ali ſtrope délati;
fornix, gvelb;
testudo, en
gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gverc m, F
5,
aromata, dragu korenîe, ſhpecerîe,
gvèrz;
gingiber, vel zingiber, enu
gvèrz korenîe, Imber, jmberova ṡhtupa;
murina, -ae, vel myrina, -ae, enu vino
s'gverzom narijenu, kateru ſo nékadai ludè pyli;
pigmenta, malarske farbe; tudi
gverz. 4.Reg:20;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri
gverz predaja. Exod:37
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gvišno sam., opinator, -ris, kateri nyzh
gviſhniga nevei, vſeṡkuṡi ſe mu doṡdéva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
h predl., F
178,
ad, k',
h', bliẛu, do;
ad hoc, h'timu, ſhe daile;
adnare naves, h'barkam plavati;
ciere alvum, h'ſtolu perpraviti;
congrex, h'zhreidi perdruṡhen;
conquinarius, -a, -um, kar
h'kuhi ſliſhi;
escarius, -a, -um, kar
h'ſhpiṡhi ſliſhi;
evastare, ṡatréti,
h'puṡzhavi ſturiti;
fumans ara, Altar
h'kadenîu;
funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati;
item, tudi takú,
h'timu, ṡupèt;
legibilis, -le, lagák
h'branîu;
malesuadus, -a, -um, kateri
h'hudimu ſveituje, ali opomina;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini
h'paſhi, ali
h'kermi;
postremò, h'puſlednîmu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hebanov prid., hebenus, -ni, hebanou leis, kateri je terd kakòr kamen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hiteti nedov., F
26,
accélerare, hitéti;
adniti, ſe ſyliti,
hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati;
anhelo, -are, hitru dihati,
hitéti, ſopihati, ſopéti;
approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi;
aſsectari, ẛa enim hoditi,
hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati;
celerare, hitéti;
deproperare, cilú mozhnu
hiteiti;
festinans, kir
hity;
festinare, hiteti, hiteiti;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi
hiteiti, ṡheléti;
insector, tá kateri ṡa enim
hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe;
insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali
hyti, ali tezhe;
insequens, kateri pody, ali sa enim
hity, inu tezhe;
insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi
hiteiti;
manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21;
maturare, hiteiti, ſe nemuditi;
maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu;
persequi, ṡa enim
hitéti, poditi, tirati, preganîati;
praecelerare, naprei
hiteiti;
praefestinare, prevezh
hitéti, ſylnu
hitéti, preṡgudai
hiteiti;
properare, hiteiti;
properatò opus est, je treiba
hiteiti;
prosequi, ṡa enim hoditi, ali
hiteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hitro prisl., F
61,
accurrere, pertezhi,
hitru priti, dotezhi,
hitru h'pomuzhi perſtopiti;
actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu;
approperare, hitéti,
hitru ſturiti,
hitru priti,
hitru hoditi;
citò, hitru;
festinanter, hitru;
industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh;
insector, tá kateri sa enim hity,
hitru grè, ali sa nym tezhe;
iracundus, -a, -um, kateri je
hitru ſardit, kreigarṡki;
irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga
hitru reṡdraṡhi;
maturatè, hitru, per zaiti;
ocyſsimè, cilú
hitru;
ocyter, hitru;
perniciter, hitru;
properè, hitru;
protinus, ṡdaici,
hitru, naglu;
sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu;
statim, ṡdaici, precei,
hitru- hitrejše , F2, citius, hitréſhe; velotius, hitréſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hitrost ž, F
20,
celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt;
dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu
hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt;
extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena
hitrúſt, jedernoſt;
festinatio, hitróſt, nagloſt;
impigritas, hitroſt, netraglivoſt;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt,
hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe;
panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt;
pernicitas, hitroſt;
practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá,
hitroſt eniga opravila;
praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio
hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei;
properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja;
rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe;
sagacitas, -tis, modra
hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt,
hitrúſt;
solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt;
subitatio, nagloſt,
hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2;
techna, -ae, kúnṡht,
hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti;
tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od
hitruſti ima jmè;
vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt;
velocitas, hitroſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hlapec m, F
27,
agaso, tovornik, ſtalski
hlapez, oſlár, mesgár;
aſsecla, -ae, kateri ẛa enim hodi, Goſpoiski
hlapiz;
bidellus, ſhulni
hlapéz;
calathores, fanti per koinih na voiṡki,
hlapzi, kakòr ſuṡhni;
conservus, raun
hlapz, vel s'raven
hlapez;
famulus, hlapez;
lolarius, rabelnou
hlapez;
plostrarius, -rÿ, en voṡnyk, voṡni
hlapez;
servus, -vi, hlapiz, ſluṡhabnik;
stabularius, ṡzhitnik, ṡhtalṡki
hlapiz;
stator, oris, berizh, méſtni
hlapiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hlod m, F
7,
fustis, hlod, poliza, podvèrik, krepel, povierik, drog;
fustuarium, -rÿ, tepenîe s'eno palizo, ali
hlodom;
lignum, leis, polénu,
hlod, povirik, krepel, drivú;
mutulus, -li, tudi tá
hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè;
palangae, ty
hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
proceres, tudi taiſti kameni, ali
hlodi, kateri is ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi;
tollenon, -onis, en dolg
hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hodeoč del., F
2,
meabilis, -le, hodeozhi;
praevius, -a, -um, kateri naprei grè, naprei
hodeozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hoja1 ž, F
15,
adire, perſtopiti, hodite ene
hoje, hitru dohajati;
ambulatio, hod,
hoja;
demeaculum, doli
hoja;
equus succuſsarius, koyn teṡhke
hoje;
exitus, vun
hoja, konez;
exodus, vun
hoja;
inceſsus, -us, hoja, hojenîe;
infractus, -us, tá poot, ali
hoja v'ſtrán;
itio, -onis, raiṡha, hojenîe,
hoja;
levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák
k'hoji, h'tekanîu;
praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei
hoja;
properantia, -ae, hitrúſt, hitra
hoja;
receſsim, s'naṡai
hojo, odhodnu;
transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi
hoja, v'prég hod;
vestis undans, en gvant, kateri
v'hoji ſhumy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hojka ž, F
3,
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na
hoikah, ali ſmrékah raſteo;
sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene
hoike;
sapinus, -ni, ta ṡdulni deil ene
hoike, driveſſa, kateri je na knoffu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hoteti nedov., F
53,
capsis, vṡami aku
hozheṡh;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi
hotil kai yṡkati;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi
hotlu paſti;
inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri
n'hozhe riſnize povedati;
itane vis? hozheṡ li takú iméti?
malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt
hozhem raiſhi, ti
hozheṡh raiſhi, on
hozhe raiſhi, my
hozhemo raiſhi, vy
hozhete raiſhi, ony
hozhejo raiſhi;
nolo, n'hozhem;
ò si, Búg
hotel;
renuit, je odpovédal,
n'hozhe;
volo, jeſt
hozhem;
prim. nehoteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hraniti1 nedov., F
6,
ager almus, nyva katera nas
hrani;
alo, -ere, rediti,
hraniti, ſhpishati, obdershati;
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati;
nutritius, -a, -um, kar
hrani, redy, ṡhpiṡha;
nutritor, -oris, kateri redy, ali
hrani, ali ṡhpiṡha;
tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas redy, ali
hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hraniti2 nedov., F
29,
adagia sunt: maihine rizhy
ſe lagle
hranio, kakòr te velike;
bibliotheca, kir
ſe buque
hranio;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr déla, ali
hrani;
casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo
hrani;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir
ſe hranio rizhy ẛa Comedie;
ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri
ſe svetu Réſhnu Tellú
hrani;
commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte
hrani;
commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa
hraniti;
custodire, zhuti, varovati, obarovati,
hraniti, ſtraṡhiti;
ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir
ſe ṡheléṡu
hrani, ali predaja;
gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe
hraniti;
libraria, -ae, kamra kir
ſe buque
hranio;
lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis
hraniti;
meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir
ſe zhibele
hranio;
myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe
hranio, ali ſtavio;
narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri
ſe arznia
hrani;
nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati,
hraniti;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir
ſe ſad
hrani;
piscina, -ae, ribnik, kir
ſe ribe darṡhè, ali
hranio;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà
hraniti jidne rizhy;
receptaculum curuum, ṡa kulla
hraniti proſtor, kolovnik;
reponere, odloṡhiti,
hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti;
sacrarium, -rÿ, ṡ
acriſtie, enu meiſtu kir
ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga
hrani;
salinum, -ni, ſolniza, kir
ſe ſul derṡhy ali
hrani;
servabilis, -le, kar
ſe more
hraniti, ali ṡahraniti;
servare, hraniti, ṡkraniti, varovati;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma
hraniti;
vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir
ſe gvanti
hranio;
vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu
hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hraniti se nedov., F
2,
cerdo, -onis, ſléherni antverhar, ſhuſhtar, kateri koṡhe garba; ṡlasti, kateri
ſe s'flikarîa
hranio;
nutriri, ſe rediti,
ſe hraniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrasta ž, F
7,
crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja;
emarginare, od ene bolezhine, ali tura tó
hraſto prózh odréti;
emplastrum escharoticum, en flaiſhter, kateri
hraſto déla;
formicatio, ena boléṡan, ali
hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali
hraſte;
petigo, -nis, ṡhpizhaſte
hraſte, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali
hraſta s'luṡzhinami;
prim. krasta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrbet m, F
11,
atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt
v'herbtu;
dorsuarius, zigar, ali kateri kai na
herbti noſſi;
dorsum, -si, herbet;
equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim
herbtom ṡa ludy martrati;
interscalpium, herbat v'mei plezhami;
jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na
harbti noſſi;
laedere equum in dorso, koinîa na
harbtu oſſeiniti;
obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti;
setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na
harbti;
terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati;
tergum, -gi, harbat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrbtišče s, F
7,
sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig
[str. 192a ];
sacra fistula, herbtiṡzhe, ṡhléb
harbtiṡzha [str. 192b ];
spina dorsi, harbtiṡzhe, herbtna kúſt;
spondili, glidi, ali gratel
harbtiṡzha;
uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz
herbtiṡz[h]a, v'katerim
[je] tú perje v'rèpi;
vertebra, -ae, vel verticuli sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na
harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrt m, F
4,
canis venaticus, leporius, en
hert, hertizha;
hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga
herta inu paſhne kuṡle;
venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali
hert;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en
hert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrupeč del., pactor, -oris, en vtolaṡhik neṡloṡhnih ludy, kateri tá folk
hrupezhi vtolaṡhi inu ṡmyry
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hruška ž, F
15,
colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk,
hruſhik, pogazhe,
etc:; cruda pyra, ſrove
hruṡhke;
crustumium, ardezhkaſte hruṡhke;
cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe;
elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena
hruſhka;
hordeacium, muṡhkatelize =
hruṡhke;
onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih;
pyraster, te kiſſile drobne
hruṡhke, ali liſnika;
pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád;
pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela
hruṡhka;
pyrus, -ri, ena
hruṡhka, drivú;
sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle;
tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr
hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena
hruṡhka;
vinum pyraceum, is
hruſhik vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hudo sam., F
27,
attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa
hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja;
colostratio, tú ẛlú, ali
hudu, kateru pride od takeſhniga mléka;
fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel,
k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe;
impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali
hudiga ſturiti;
imprecari, kleti, hudú govoriti,
hudú enimu voṡzhiti;
inconsequentia, enu
hudu is druṡiga na drugu pridenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali
hudimu;
inffere multa mala, doſti
hudiga ṡadéti;
malefacere, hudú délati, ali ſturiti;
malè interpretari, na
hudu iṡlagati;
malè interpretari, na
hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti;
malesuadus, -a, -um, kateri
h'hudimu ſveituje ali opomina;
malum, -li, ṡlú,
hudú, neſrèzha;
malum cavere, pred
hudim ſe varovati;
malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa
k'hudimu;
non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite
hudu sa
hudu;
ominator, kateri
hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini
hudu, ali dobru;
prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai
hudiga pomeini;
pronitas in malum, nagnenîe
k'hudimu;
quid mali feci? kai ſim shaliga, ali
hudiga ſturil?
resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od
hudiga puſtiti;
ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu
hudu;
vincor â malo, tú
hudu ne premaga: tú
hudu me prenagli;
prim. hujše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hudodelnik m, F
6,
carnificina, tú meiſtu, kir rabiln
hudodelnike mory;
criminator, hudodélnik;
facinorosus, -a, -um, pregréſhnik, en velik
hudodelnik;
latrunculator, -oris, rihtar zhes
hudodélnike, kateri yh puſti martrati;
malefactor, hododélnik;
quaestor, -oris, en Rihtar eniga
hudodelnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvala ž, F
33,
decus, zháſt,
hvala, poſhtenîe;
gloria, zhaſt, velizhaſtvu,
hvala;
grates, gnade,
hvale;
hymnifer, kateri
hvale, ali hvaleṡhne péſmi noſſi,
hvalo prineſſez;
illaudabile, ne vrédnu
hvale;
inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit,
hvale vréden;
jactatio, prevṡètna
hvala;
laus, hvala;
praedicabilis, -le, hvale vréden, reṡglaſſenîa vréden;
vana gloria, puſta
hvala
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvaležen prid., F
10,
cantio, cantatio, cantus, canticum, péſſim,
hvaleṡhna péſſim;
gratiam habere, ſe
hvaleṡhni ṡkaṡati;
gratus, -a, -um, prieten,
hvaleṡhen, vſhèzh, lubeṡniu;
hymnifer, kateri hvale, ali
hvaleṡhne péſmi noſſi;
hymnus, hvaleṡhna péſſim;
paean, paeanis, ena
hvaleṡhna péſſim Bogú h'zhaſti
[str. 152/2a ];
paean, laus Apollinis, hvala,
hvaleṡhna péſſim
[str. 15a ];
pergratus, -a, -um, ſylnu prieten, cilú vſèzh inu
hvaleṡhin;
psallere, peiti,
hvaleṡhne péſmi peiti, ſpévati, hvalo peiti;
psalmus, -mi, peſſim,
hvaleṡhna péſſim, katera ſe na orgle poje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvaliti nedov., F
13,
alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Bug;
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
decantare, viſſoku
hvaliti, reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
dilaudare, viſſoku
hvaliti, inu s'hvalo reṡglaſſiti;
jactare rem aliquam, eno reizh mozhnu
hvaliti;
laudare, hvaliti;
laudativus, -a, -um, kar je k'hvali ſturjenu, ali kar
hvali;
laudator, hvaliviz, kateri
hvali, inu dobru od eniga govory;
laudatrix, ena ṡhena hvaleozha, katera
hvali;
laude afficere, hvaliti;
magnificare, velizhati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
magnipendere, ſylnu viſſoku ṡhtimati inu
hvaliti;
multifacere, ſylnu
hvaliti, ṡa doſti darṡhati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati,
hvaliti;
prim. hvaleoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvaliti se nedov., F
5,
aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali
ſe ſvoje zhednoſti
hvali, ṡhlabudraviz;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati;
jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati;
jactator, -ris, kateri
ſe ſam ṡnaſha inu
hvali;
traso, -onis, kateri
ſe ṡa umán veliku uſti, ali
hvali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvalivec m, laudator, hvaliviz, kateri hvali, inu dobru od eniga govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igla ž, F
7,
acicula, -ae, knofliza, ÿgliza, ta ẛhenska
ygla ẛa glave ſpleitanîe;
acus, -us, ygla;
discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna
ygla ṡa laſſè reṡlozhiti;
discriminiculum, et discriminale, ygla s'katero ſe laſſie rovnajo;
plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri
s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1.
[str. 165a ];
plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri
s'ygló kai lepiga déla. Exod 26.
[str. 165b ];
transumere, s'eno
ygló preboſti, v'prég ſhivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igrača ž, F
4,
crepundia, -orum, ſléherne otrozhke
ygrazhe, zhinzharie;
ludus infantilis, otrozhja
ygrazha;
nugae, -arum, norzhovanîa, norzhie,
ygrazhe, merṡkakove ſpake;
nugivendus, -di, kateri otrozhje
ygrazhe predaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igravec m, F
5,
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler,
ygravez;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty
ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en
ygraviz take ygrè;
tragoedus, -di, takeſhne ygrè
ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
il m, F
5,
bitumiare, s'ylom ṡamaṡati;
leucargillon, ena ſorta béliga
yla, ali vodene gline;
plasma, -tis, ena reizh is gline, ali
s'yla ſturjena;
plasmare, s'gline délati, kei kai is
yla ſturiti, ſtvariti;
plastes, -ae, kateri pilde
s'yla, ali s'gline déla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ime s, F
31,
aequivocè, po vezh
imènih;
binominus, -a, -um, kateri ima dvei
imèni;
epitheton, raven
imè;
nomen, imè;
nomen adiectivum, perverṡhenu, ali perloṡhenu
imè;
nomen proprium, laſtnu
imè;
nomen substantivum, ſtojezhe
imè;
nomina, imena;
notam incurrere, dobru
imè ṡgubiti, en húd glaṡ ṡadobiti;
pronomen, tú pravu
imè, inu nikár preimik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imenovati se nedov., F
24,
glastum, -ti, enu ṡeliṡzhe takú plave farbe rata:
ſe tudi
imenuje obláſt;
hippolapthum, tá velika kiſſiliza ...
ſe jmenuje tudi paricella;
horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura
ſe imenuje horologium; laser, -ris, laserpitia, ena ſorta ṡeliṡzha,
ſe imenuje hudizhou drek;
melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze,
ſe imenuje;
mustum lixivium, moṡht, kateri
ſe ṡhupa
imenuje;
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imeti nedov., F
321,
abúndare, obilnu
iméti, polhen biti;
amo, -are, lubiti, ẛa lubu
iméti;
capere voluptatem, lúſht
iméti;
concurare, oskerbéti, ṡkerb
iméti;
copulativus, -a, -um, kar ſe
ima ṡveṡati;
digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni
imil;
erudiendus, ſe
ima podvuzhiti;
exercendus, kateri bi ſe
imil ṡkuſhati;
fer, -me, imi potarplenîe s'mano;
habere, iméti, ali derṡhati;
haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi
imil ſturiti;
loquendus, -a, -um, kar ſe
ima govoriti;
miserescere, vſmilenîe s'enim
iméti;
paucis contentus, s'málim ṡa dobru
imeti;
properandus, -a, -um, kar ſé
ima hitru ſturiti;
solere, v'navadi
iméti;
tacendus, -a, -um, kar ſe
ima molzhati;
tuendus, -a, -um, kar ſe
ima braniti;
prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ
, pajdash vſeti,
imeti Hyp.426
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
in vez., conflator, en takeſhin moiſter, kateri rude reſpuṡzha,
in reſtopy. Isai:46;
prim. inu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
instrument m, F
4,
crusma, en ſtar nékadanî
inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
decachordum, en
inſtrument na deſſet ſtrún;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri
inſtrument ygrati;
psalterium, -rÿ, ſléherni
inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe,
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iskati nedov., F
22,
conquirere, s'fliſſam
yṡkati, ṡadobivati;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda
yṡzhe;
contari, zviblati, vpraſhati,
yṡkati;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai
yṡkati;
frigus collere, hlád
yṡkati, lubiti;
indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati,
yṡkati, oſleiditi;
indigator aquarum, kateri vodene ṡverke
yṡzhe;
inquirere, vpraſhati,
yṡkati;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto
yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè;
pacificatorius legatus, en ſel kateri myr
yṡzhe, inu pegeruje;
pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden
yṡzhe;
pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo
yṡzhe, ali najde;
percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi,
yṡkati;
perquirere, dobru
yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati;
pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah
yṡkati;
quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali
yṡkati, ṡpraſhovati;
querere, yṡkati, upraſhati;
requirire, eniga
yṡkati, ali vpraſhati;
specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim
ſe te rane globozhina
yṡzhe;
vestigare, yṡkati, ſliditi;
vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali
yṡkati;
vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu
yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izbirati nedov., elector, iṡbiraviz, tá kateri
iṡbira
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izbiravec m, elector, iṡbiraviz, tá kateri iṡbira
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izdajati nedov., salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru
iṡdaja, inu zhaſty
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izdreti dov., F
6,
eradicator, tá kateri vunkai ṡreve, s'koreniko
iṡdere;
eripere, iṡmakniti, odteti,
iṡdréti;
eripere ex miseria, is reive inu nadluge
iṡdréti;
evellere, iṡpukati, vun ṡdréti,
iṡdréti;
explantare, iſſaditi, iſtaviti, tudi
iṡdréti;
stringere gladium, mezh
iṡdréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izgovoriti se dov., F
2,
causor, -ri, ſe iṡgovoriti;
inexcausabilis, -le, kateri
ſe ne more
iṡgovoriti, neiṡgovorjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izgruntati dov., philotheoros, ene viſſoke pameti zhlovik, kateri ſpremiſluje vſih rizhy urṡhohe inu nature, inu taiſte
iṡgrunta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz hod (iz'hod) m, F
8,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga
is hoda, do ſonzhniga ṡahoda;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu
iṡ hoda yṡzhe;
egreſsus, -us, vun hojenîe,
is'hod;
exortus, -us, is hod;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni
is hod, ſonza is hajanîe;
origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú,
is hod;
orto sole, ob ſonzhnim
is'hodu;
vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga
is'hoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izkazati dov., F
11,
aſsignare, ṡkaṡati,
iskaṡati, tja djati;
declarare, iṡloṡhiti,
iṡkaṡati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati;
delicare, iṡkaṡati;
demonstrare, iṡkaṡati, pokaṡati;
demonstrator, iṡkaṡavez, ta kateri pokaṡhe, ali
iṡkashe;
exhibere, iṡkaṡati, podati;
operari, ſe mujati, délati, múzh
iṡkaṡati, opravlati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti;
refutare, ṡavrézhi, odpovedati, drugazhi
iṡkaṡati, de timu nei takú;
repraesentare, iṡkaṡati, naprei poſtaviti, v'prizho pokaṡati;
venerabundus, -a, -um, kateri eno zhaſt, ali poſhtenîe
iṡkaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izkazati se dov., F
3,
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati, ſe puſtiti viditi;
manifestare, ſe iṡkaṡati, oglaſſiti, ozhitovati, pokaṡati;
repugnax, -cis, kateri v'vſih rizhéh ṡupar ſtoji inu
ſe iṡkaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izkazavec m, demonstrator, iṡkaṡavez, tá kateri pokaṡhe, ali iṡkashe: ṡviṡhar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izkušen prid., F
8,
expertus, -a, -um, iṡkuſhen, vajen;
expertus belli, na voiṡki
iṡkuſhen;
miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden, en
iſkuſheni ſarzhni ṡholnèr, ſtari junák;
peritus, -a, -um, vuzhen,
iṡkuſhen, ṡkuſhen, ṡvuzhen;
probabilis, -le, hvale vrédin, verin, preshtimán,
iṡkuſhen;
probatus, -a, -um, preshtiman,
iṡkuſhen;
scitus, -a, -um, ṡhlahtin, modir,
iṡkuſhen;
veterator, en ſtari
iṡkuſheni goluf, kateri je ſylnu pregnán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izlagati nedov., F
10,
aperio, -ire, odkriti, odpréti,
iṡlagati, vganiti;
enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi
jṡlagati, yṡnaiti;
explicare, reṡloṡhiti,
iṡlagati, reṡviati;
explicator, -ris, kateri
iṡlaga, dá ṡaſtopit;
inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more
iṡlagati;
interpretari, tolmazhiti,
iṡlagati;
male interpretari, na hudu
iṡlagati;
praelegere, naprei brati, ali
iṡlagati;
prodigiator, kateri
iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa;
venditare, vun na prudai
iṡlagati, na prudai iméti, predajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz mej predl., F
3,
ephot, en gvant
is mei teh maſhnih;
triumvir, -ri, eden
is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi;
uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri
is mei dveih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izprašovati nedov., F
9,
disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati;
indigare, ſliditi,
iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi;
investigare, iṡpraſhovati, ſliditi, iṡvpraſhovati;
percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati;
percunctari, iṡpraſhovati, iṡpraſhati;
perscrutari, preyṡkati,
iṡpraſhovati;
quaesitor, -oris, en rihtni goſpúd, eden kateri
iṡpraſhuje;
sciscitari, vel scitari, iṡpraſhovati, ali ſpraſhati;
scrutari, iṡpraſhovati, s'yskovati, ṡveiditi, ogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izreči dov., F
9,
effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more
iṡrezhi, ṡgovoren;
effare, iṡrezhi, odgovoriti;
eloqui, ṡgovoriti,
iṡrezhi, odpovédati;
enuntiare, vun oṡnaniti, na ṡnanîe dati, reṡglaſſiti,
iṡrezhi;
exprimere, iṡtlazhiti, oṡhméti, sgovoriti,
iṡrezhi;
liberum pronunciare, ſlobodniga povédati,
iṡrezhi;
proloqui, iṡrezhi kar eden v'ſerzi ima, inu govori;
pronuntiare, iṡrezhi, pred drugim ozhitnu povédati, ali oṡnaniti;
pronuntiator sententiae, kateri eno obſojeno reizh
iṡrezhe, ali naprei perneſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izvoliti dov., F
11,
adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti;
cooptare, k'nîemu
iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi
iṡvoliti;
deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti;
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja
iṡvolio;
destinare, naméniti,
iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati;
diligere, lubiti,
iṡvoliti, ẛa lubu iméti;
eligere, iṡvoliti;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga
iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
subrogare, na meiſti eniga druṡiga
iṡvoliti, ali poſtaviti;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh
iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jabolko1 s, F
22,
acacia, -ae, voda
s'jabolk ſprèſhana;
colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta
jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
granatum, -ti, enu margaranovu
jabolku;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn;
mala frixa, pohana
jabulka;
mala rubeliana, ardezhkaſta
jabulka;
malum, -li, jabolku;
melapium, -py, ena ſorta
jabolk;
melimelum, -li, ena ſorta ſladkih
jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi;
mollusca, -ae, ene breiṡque
jabolku, en orih s'eno tanko lupino;
poma acidula, kiſſila
jabulka, liſnika;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo;
poma decusnana, velika
jabulka;
poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo;
poma praecocia, per zaiti ṡreila
jabulka;
poma seratina, poṡna ṡreila
jabulka;
pomum convalium, ſad, ali
jabolka is dolyn;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane
jabolka;
stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr,
jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
unedo, na terni
jabulka;
vinum pomarium, is
jabolk vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jager m, F
2,
venator, -ris, loviz,
jager;
vestigator, ſlidnyk, en
jager, kateri ſlidy, inu yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jagned m, F
3,
populetum, -ti, kir topolovina,
jagnedi, ali topolke raſteo;
populifer, -ra, -rum, ut Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti
jagnedi;
populus, -li, tudi en topol, ali
jagned
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jagoda ž, F
20,
acini, goſte
jagode;
acinus, -i, jagodiza, pizhki, grosda
jagoda, paperki;
bacca, -ae, ṡarnîe
jagode kateru v'kupai ne ſtoji;
bumamma, grosdi s'debelimi
jagodami;
chamaelaea, ena ſorta ẛeliszha s'zhernimi
jagodami;
circaejum, sive mandragore, Nadlix, derṡklivke
jagode;
corymbifer, kar takeſhne
jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody;
cynosbata, ardezhe
jagode na ſhpizhaſtim ternîu;
deacinatus, -a, -um, od gnîlih
jagod tá otrébleni groṡd;
faeciniae uvae, jagode od grosdja, katere doſti tropyn dadó;
fraga, -orum, jagode;
fragum, jagoda;
fragum. Erdtber. Erdtbeer.
jagoda;
malache, -chis, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle
jagode kakòr ſyrze;
mandragora, -ae, nadlix ṡeliṡzhe: darṡtlivke goṡdne
jagode;
nucleus acini, tá pezhik
v'jagodi groṡdja;
ornus, -ni, javor: tudi tá beili tern, ali glóg, ima ardezhe
jagode ṡa tyze;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi
jagodami;
solanum, -ni, paſje
jagode, ṡeliṡzhe;
trychnon, quae et strychnon, paſje
jagode, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jagoda ž, F
2,
potentila jagode, Scopoli
[572, 574: Potentilla. Carniol. Jagada. Jagode; v seznamu Nom. Carn. Jagode];
rhamnus, -ni, metulove
jagode Scopoli
[589: Rhamnus. Incolis. Metulloue Jaghe; tudi v seznamu Nom. Carn. Metulloue jaghe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jama ž, F
35,
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei;
arenaria, peiṡzhena
jama, proſtor ẛa fehtanîe;
caverna, votlu pezhovjè,
jama, luknîa, ṡvirinska
jama, vòtle ṡhkale;
decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri
v'jamo viſſy, cilú ſtar;
fodina, jama ṡa rudo;
latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti;
scrobs, -bis, ena
jama;
specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali
jama, ṡvirinṡka
jama, ena votlina;
spelunca latronum, jama teh raṡboinikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jamrati nedov., F
3,
delamentari, klagovati,
jamrati;
lamentari, jamrati, ſe potoṡhiti, ſe pertoṡhiti;
querulus, -a, -um, toṡhezh, kateri vſe ṡkuṡi
jamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jecati nedov., F
4,
attypus, en jezlaviz, keklaviz, kateri
jeza, inu teṡhku govory;
balutio, kateri
jeza;
haesitare, zviblati,
jezati, od ſtraha molzhè ſtati;
lingva haesitare, jezati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jecavec m, F
2,
balbus, jezaviz, ſhlekédraviz, keklaviz;
indisertus, -a, -um, jezavez, kateri neṡná lipu govoriti, nesgovoren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jecljavec m, attypus, jezlaviz, keklaviz, kateri jeza inu teṡhku govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ječa ž, F
9,
captivare, v'jezho pelati, djati;
captivitas, jezha, ſhuṡhenſtvu;
carcer, jezha, voṡa, keiha, temniza;
conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi;
ergastularius, kateri per
jezhah vahta;
ergastulum, -li, ena voṡa, kéha,
jezha;
ergastulus, -li, kateri takeſhne ludy lovi, kateri
v'jezhi déva, ali ſtavi;
obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni
jezhi;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo
v'jezho perneſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ječmen m, F
9,
bryten, pytje is
jezhmena;
caelia, -ae, enu pytje s'ṡhita ſturjenu, kakòr
s'jezhmena vool;
distichum, ena neṡnana ſorta
jezhmèna;
hordearius, kateri
jezhmen lubi,ali od nîega ṡhivy;
hordeum, jezhmen;
ordeum, vel hordeum, jezhmen;
pisere, vel pisare, phati v'ſtopi,
jezhmen, ali proſſú;
polygala, -ae, vel polygalon, pimpinella, kriṡhne roṡhe ... raſte v'mei pſhenizo, ali
jezhmènom, ali nikár v naṡhi deṡheli;
spelta, -ae, perjoviza, ṡhitu
jezhmenu enaku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jeden prid., F
7,
libamen, pytni offer, ali
jidni;
macellarius, -rÿ, kateri ſléherne
jédne rizhy predaja;
macellaria taberna, ṡhtazuna, v'kateri ſe ſléherne
jédne rizhy predajajo;
macellum, -li, meſniza, kir ſe meſſú, ali druge
jédne rizhy predajajo;
penarium, -rÿ, ſléherna ṡkramba ṡa ṡhpiṡhe, inu
jidne rizhy;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡa hraniti
jidne rizhy;
vescus, -a, -um, jednu, kar je dobru k'jeidi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jelenec m, F
2,
cemas, -tis, ena maihina ſerniza, koſhuta, ali
jeleniz;
subulo, -onis, en mlad
jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ odraſtkou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jemati nedov., F
27,
consumor siti, merjem od ṡheje, konez
jemlem;
copiari, tudi ṡholnerje gori
jemati;
crescere, raſti, gori
jemati;
defatiscere, mozhnu doli
jemati;
obfuscare, pogled
jemati, obtemniti;
oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar
jemati;
scriptura, zol, kateri
ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
sensim deficere, po malim doli
jemati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jemavec m, exemptor, tá kateri vunkai jemle, vun
jemavez;
prim. jemljavec
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jermen m, F
9,
amentare, s'jermenam oppaſſati;
amentum, en
jermen, tetiva ẛa ſtrélo;
corrigia, jermen;
lolarius, -rÿ, Rèmar, kateri
jermene déla;
loramentum, -ti, en velik vuſſinat
jermen;
lorum, jermen, zugel, ſléhernu jermenîe;
millum, -li, vel millus, -li, tá
jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu;
postilena, -ae, podrèpiza, koynṡkiga rèpa
jermen;
strophium, -phÿ, en
jermen, ali nèſhel k'ṡaneſlanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jermenec m, F
3,
lemnisci, -orum, ledar, ali
jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio;
ligula, -ae, podveṡiza,
jermènez, neſhel, kai maihiniha ṡa ṡvèṡanîe;
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe
s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jesti nedov., F
42,
acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi
jedó;
aedere, jeiſti;
edo, -re, jéſti, vṡhiti;
estur âb edor, ſe jei;
fagoldori, kateri
jidò preklete rizhy;
fruges, ſléherni ſad te ṡemle, kateri
ſe jei inu vṡhiva;
ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje
jei;
nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe
jidó, ali reṡjédajo;
prandere, obédvati, koſſilu
jeiſti;
rapunculus, -li, rapunzila ſalata,
ſe s'korenzam
jei;
superedere, verhu
jéſti, ali potler
jéſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jetnik m, F
6,
boiae, -arum, kambe, ali ṡheleṡa ẛa
jetnike;
captivus, vlovlen, ſluṡhên,
jetnyk;
insularius, -ji, eden poſtavlen zhes
jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en
jetnyk ſabo v'jezho parneſſe;
pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti: tudi ſpune, ali teh
jetnikou ṡheleiṡa na nogah;
vinctus, -a, -um, ṡvèṡan, pervèṡan,
jetnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jezditi nedov., F
9,
adequitare, dojéṡditi, perjésditi, tiá
jéṡditi, okuli
jéṡditi;
circumequitare, objéṡditi, okuli
jéṡditi;
coëquitare, dojéṡditi, ṡraven
jéṡditi;
dromedarius, kateri take hitre ṡvirine imajo, ali
jéṡdio. Isa:60;
equitare, jéṡditi, yṡdariti;
interquitare, v'meis
jéṡditi, na ſrédi
jéṡditi;
praeterequitare, mimú
jeṡditi, mimú derjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jezičen prid., F
7,
dicax, jeṡizhén, kateri vſeṡkuṡi govory, ṡlaſti hudú;
garrulus, -a, -um, jeṡizhin, klaffarṡki;
lingvax, -cis, jeṡizhen;
maledicus, -a, -um, lajavez, hudu
jeṡizhin;
procax, neſramin,
jeṡizhin, nagil;
protervus, -a, -um, objédin, neſramin,
jeṡizhin, hudobin, ṡuparni;
verbosus, -a, -um, beſſedliu,
jeṡizhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jezik2 m, F
13,
benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim
jesiku;
bilinguis, dvoiga
jeṡika, kir ẛna dvá
jeṡika govoriti, laṡhnik;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi
jeṡik;
largiloquus, -a, -um, katerimu je
jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſelei
jeṡik tezhe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali govorjenîe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali bukouṡki;
maledicentior, ſhe huiſhiga
jeṡika;
maledicentiſsimus, cilú do konza hudiga
jeṡika;
trilinguis, -gve, tréh
jeṡikou, kateri ima try
jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakòr je v'ſerzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jeziti se nedov., F
6,
adfremere, dreṡhnîati, rushtlati, mermrati,
ſe jesiti;
desaevit in omnes, zheṡ vſe
ſe jeṡy inu divjá;
fremebundus, -a, -um, kateri ruli, arnzhy,
ſe jeṡy;
indignè ferre, ſe jeṡiti;
obsaevire, ſe zhes eniga
jesiti;
stomachari, ſe ſarditi, nepoterpeṡhliu biti,
ſe jeṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
joger m, F
3,
apostolus, joger, tovariṡh, en ſel, en pot;
discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi;
sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jokanje s, F
9,
comploratio, s'drugim
jokanîe, klagovanîe;
flebilis, -le, jokanîa vréden;
flebiliter, jokajózh,
s'jokanîam;
fletus, -us, jók,
jokanîe;
illachrymabilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa
jokanîe;
lachrymatio, jokanîe, ſolṡ tozhenîe;
planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu
jokanîe;
ploratus, -us, jokanîe, objokanîe, plakanîe;
vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali
jokanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jokati se nedov., F
17,
apploro, -are, per enim drugim
ſe jokati, s'enim drugim
ſe jokati;
complorare, s'drugimi
ſe jokati, klagovati;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti,
ſe mozhnú
jokati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu
ſe jokati;
flere, ſe jokati;
fleturus, -a, -um, kateri
ſe bó
jokal;
illachrymare, ſe ṡazheti
jokati, ſolṡè tozhiti;
lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri
ſe joka, ali ſe ſolṡy;
lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti;
lachrymas dare, ſe jokati;
lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je
jokal;
neu lachryma, ne
jokaj ſe;
opplorare, ſe pred enim
jokati;
plorator, -oris, kateri
ſe joka, inu ſolṡè tozhy;
profundere lacrymas, ſolṡè prelivati,
ſe jokati;
vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
junak m, F
11,
athleta, fehtar, ſhtritar,
junák;
athlotheta, -ae, darovnyk teh
junakou;
cohors, mnoṡhiza, kardelu
junakou;
coliphium, en kruh ẛa
junake;
heros, -ois, en vites,
junák, kateri je vezh kakòr en drugi zhlovik;
legio, -onis, voiṡka ṡgúl
junakou h'ṡhtritanîu;
miles triarius, ſtari
junàk;
naumacharius, -rÿ, morski, ali na murju
junák, ali viteṡ;
palaestra, -ae, dvéh
junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe;
pugil, -lis, junák, fehtar;
reunctores, ty
junaki, kadar ſo ſe sa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
junaštvo s, F
12,
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali
junaſtvu;
audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt,
junaſtvu;
colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa
junaſhtvu ṡkuſhati;
deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa
junashtvu ṡkuſhati;
militaris animi magnitudo, junaṡhtvu;
palaestricè, po fehtarṡku, ṡa
junaṡhtvu;
palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa
junaṡhtvu;
provocare, draſtiti, na
junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti;
pugilatus, -us, fehtanîe, sa
junaṡhtvu ṡkuſhanîe;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa
junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali;
strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim
junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
prim. junačtvo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jutrov prid., F
5,
amethystus, en shlahtni kamen od
jutrove deṡhele;
eous, s'jutrove deṡhele;
incolae Orientis, kateri pruti
jutrovi deṡheli prebivajo;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe;
versus orientem, pruti jutru, pruti
jutrovi deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kadaj vez., F
2,
pausarius, -rÿ, tá, kateri merka,
kadai ſe ima poſtati;
quando, kadai, kadar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaditi nedov., F
6,
adolere, ṡashigati, offrovati, vushgati, ṡhgati,
kaditi;
altercum, ṡeliszhe ṡa ribe omotiti, inu ṡobè
kaditi;
fumigare, kaditi;
suffimentum, vel suffimigatio, vſe tú s'zhim
ſe kady;
suffire, kaditi, pokaditi;
suffitor, -oris, kateri
kady, kadnyk;
prim. kadeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaditi se nedov., F
3,
fumare, ſe kaditi;
fumifer ignis, ogîn kateri
ſe ſylnu mozhnu
kady;
vaporare, ſe vun
kaditi, ali ṡkaditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kadnik m, suffitor, kateri kady,
kadnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaj zaim., F
231,
afficere, kaj ſturiti;
connixus, -a, -um, kir ſe
kai podſtopi ſturiti;
de qua re, od
zheſá;
ductarius, -a, -um, tú
s'zhim ſe vleizhe;
ecquod, kai;
existere, biti, de je
kai, kai biti;
functus, -a, -um, kateri
kai opravi;
quâ re, s'zhym;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo,
h'zhemu;
quid, kai;
quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú;
quid prodest, kai nuza,
hzhemu, kai pomaga;
quid sibi vult? kai pomeini?
quo medio, s'zhym;
ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga;
siquid, aku
kai;
solvendo eſse, iméti
s'zhym plazhati;
undè, od kod, ṡatorai,
s'zhim, od kodai;
unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
verber, -ris, vſe tú
ṡ'zhim ſe tepe;
prim. kej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakešenkoli zaim., plagiator, tudi kateri ṡhlake, ali rane
v'kakeſhnikuli viṡhi ſtury. Thim:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamen m, F
130,
alum, ṡeliszhe, kateru
s'kamina raſte;
antae, -arum, vratni
kameni na ſtranéh;
baptisterium, karſtni
kamen;
calculus renum, kamen v'obiſtih;
chalazias, ena ſorta ṡhlahtniga
kamena;
cotes oleares, olnati
kameni;
gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne
kamene noſſi;
incisus, -a, -um, en iſékan
kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki
kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan;
mola, -ae, malyn, malin, malinṡki
kamen;
naphtha, kamena olie, ali ṡhveplu;
paries diplinthiuis, ṡa dvá
kamena debel ṡyd, ali ſteina;
petra, -ae, ena ṡhkala, ali en
kamin, pezhina, pèzh;
pumex, lahki
kamen, murṡki lahki
kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi
kamen palira, ali gladi;
pumicare, s'takeſhnim
kamenam gladiti;
silex, -cis, ognîenik, terd
kamen, kremen,
kamen ṡa ogîn kreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamenček m, scrupus, -pi, en
kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamenec m, F
11,
albicalculi, beili maihini
kaminzi;
calculus, en
kamenez, huda bolezhina v'mihurju;
gemmula, en maihin ṡhlatni
kameniz;
lapillus, -li, en
kameniz;
lithostratos, Eſterleh s'mnogiterimi
kaminzi flaiṡhtran. Joa:9;
saxulum, -li, en takeſhen
kameniz;
scroposus, -a, -um, polhin
kamenzou;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en
kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha;
signinus, -a, -um, flaiṡhtran s'maihinimi
kamenzi, ali s'ſhibrami;
umbilici, ty mali okrogli gladki
kamenzi;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe
kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamer vez., F
16,
collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran,
kamer ſe more doſti ſpraviti;
corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara,
kamer ſe offri dévajo;
cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa
kamer ſe ṡhitu ſpravla;
emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe
kamer ſe poſhle;
fimetum, -ti, kúp gnojá,
kamer ſe gnoi ſpravla, gomila;
latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa,
kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti;
navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá,
kamer ſe ladje perveṡujejo;
portus, -us, brúd,
kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo;
praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno,
kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori;
profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu
kamer ſe more beiṡhati;
sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali
kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu
kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod;
urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu,
kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kampišče s, F
11,
castra, ṡholnerṡki ſhotori,
kampiszha, legar, leṡhiszhe, voiske legar, ali leṡhanîe;
castra aestiva, leitna
kampiszha;
castramentari, ſhotore,
kampiszha reſtavlati, poſtaviti, ṡabiti;
castrensis, kar
h'kampiṡzhu ſliſhi;
ex castris, is
kampiṡzha;
irrumperunt in castra, ony ſo s'ſylo
v'kampiṡzha padli;
metiri castra, kampiṡzha reſtaviti;
procubare, delezh od
kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procubitor, -oris, vahtar, kateri pred
kampiṡzham vahta;
stativa, -orum, enu
kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo;
suffaraneus, -a, -um, eden kateri v'sholnerṡku
kampiṡzhe ṡhitu ali moko noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kasno prisl., F
6,
lentè, pozhaſſi,
kaſnú, ne naglu;
prolixè, predolgu, na dolgu,
kaſnu;
retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi,
kaſnú opraviti, ṡakaſniti;
serò, kaſnu, cilú poṡnu;
signipes, -dis, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri
kaſnú nogè prestavla;
tardè, poṡnu,
kaſnú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kašljati nedov., screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi
kaſhla, inu vun mèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kateri zaim., F
1457,
clibanus, pèzh,
katera ſe more preneſti;
ignavus dolor, en beteṡh,
kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ignoscens, kateri odpuſty;
miserabundus, -a, -um, zhes
kateriga ſe je potrébnu vſmiliti;
mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu,
kateru v'maternizi raſte;
pecator, -oris, myrnik,
kateri myr déla;
persuastrix, -cis, katera pregovarja;
praecedens, kateri naprei grè;
quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik;
quocum, s'katerim;
quod, kateru, ṡatú, de;
retinaculum, -li, ſléhernu orodje,
s'katerim ſe kai vṡdiguje;
salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja;
ſeſsor, -oris, kateri sedy;
somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa;
vitis putator, vinṡke terte riṡazh,
kateri terte obreiṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kavkler m, F
15,
chironomus, -mon, en
kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá;
gesticulator, kaukler s'rokami;
gestuosus, -a, -um, vgibizhen, kakòr en
kavkler, kateri veliku norzhaſtiga déla;
hister, -ri, vel histrio, -onis, en
kaukler;
histrio, kaukler;
histrionicus, -a, -um, kar enimu
kauklerju ſliſhi;
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez;
neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku pleſhe;
pantomimus, en
kaukler, kateri ṡná vſa ṡhlaht viṡhe na ſe vleizhi;
petaurista, -ae, kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe;
pilarius, -rÿ, en
kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá;
praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarie, folṡhia, kakòr ty
kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei;
schoenobates, -ae, en
kaukler, kateri na ṡhtriki plèſhe;
schoenobaticus, -a, -um, kar takeſhnimu
kauklerju nuza, ali ſliſhi;
ventilator, kateri veya, ali en
kaukler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kavkljarija ž, praestigiae, -arum, zupranîe,
kauklarie, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kavkljati nedov., F
2,
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá: ali
kauklá, tranṡhèra;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti,
kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kazar m, index, zagar, ali
kaṡar, kateri kai
kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kazati nedov., F
10,
cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot
kaṡhejo;
emicare, ſe bliſkati, inu
kaṡati;
formula, -ae, furem, ena reizh, katera
kaṡhe, kai ſe jma ſturiti;
index, zagar, ali kaṡar, kateri kai
kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi;
monstrare, pokaṡati,
kaṡati, iṡloṡhiti;
monstrator, kaṡavez, kateri
kaṡhe;
praemonstrator, -oris, kateri naprei
kaṡhe;
sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure
kashe;
subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze
kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kazati se nedov., F
2,
gelasinus, -ni, ti prédni ſobe, kateri v'ſméhi
ſe kaṡheo;
vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai
ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kazavec m, monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kdo zaim., F
14, I.
agnitari, bojovati, ſe
s'kúm byti, ali tepſti;
cui, komú;
derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei
komu drugimu odvṡèti;
equis, gdu;
incidere, napaſti, ſe na
koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati;
quis, kateri,
gdú, kai;
quisquis, gdúkoli,
gdú tudi, katerikuli;
quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu?
gdú je tebe redyl?
receptor, -oris, kateri kei kai naṡai vṡame, ali
koga gori vṡame;
receptrix, -cis, katera kei
koga gori vṡame;
siquis, siqua, siquod, aku
gdú;
si ullus, aku
gdú; II.
nexum inire, timu
komu je dal ſam ſebe, v'veṡo poſtaviti;
pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kekljavec m, F
2,
attypus, en jezlaviz,
keklaviz, kateri jeza inu teṡhku govory;
balbus, jezaviz, ſhlekédraviz,
keklaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ketina ž, F
14,
bahis, navratnik,
ketina na gerlu;
catena, ena
ketina;
catenare, v'ketine okovati, ṡveṡati, ṡakleniti;
catenarius, en peṡ na
ketinah ṡa varovanîe;
colli torques, okuli gerla
ketina ṡlata;
dextrocherium, dextriola, na roke
ketine, ali rinke;
laxare catenas, ketine reṡveṡati, odpuſtiti;
monile, -lis, rinke, ali zir na garli, ṡlata
ketina;
niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih
ketin, ṡa volo premaganîa;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali
ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe;
torquatus, -a, -um, kateri ṡlato
ketino noſſi;
torques, -is, vel torquis, -is, ṡlata
ketina na garli;
vellus aureum, ṡlata
ketina;
vincula, ſpuine,
ketine, ṡveṡe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kij m, F
5,
fistuca, -ae, en bat, ali
kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleare, s'kyam ṡabiati;
malleator, -ris, kateri s'batom, s'batom, s'kladivam, ali
s'kyam ṡabya;
malleus, -ÿ, bat, kladivu,
ky;
pavicula, -ae, en
kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubno nareja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kimelj m, F
6,
cacalia, -ae, divji
kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom;
carum, kimil, kateri na travnikih raſte;
cuminum, kimel;
cyminum, kimil;
daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou,
kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji
kimel, raſte na viſſokih gorrah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kir zaim., F
79,
accéptor, kir vsame;
caniceps, tá
kir pſe lovy;
centiceps, kir ima ſtú glau;
dictata, dictatorum, tú kar je naprei govorjenu timu
kir piſhe;
discens, tá
kir ſe vuzhy;
domiporta, -ae, en polṡh,
kir hiſho noſſi;
ensifer, tá
kir mezh noſſi;
festinans, kir hity;
fusor, tá
kir ṡlyva, ali lye;
gradiens, tá
kir poſtopa, ali koraza;
natator, kateri plava, ali
kir plava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisati nedov., F
2,
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar
kiſſa;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri
kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kita ž, F
14,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali
kite;
caesaries, dolgi laſſè,
kitta;
cartilago, hruſhtaniz,
kitta;
cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè;
cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ;
cirrus, -i, zhuff,
kitte na glavi;
coma, kita, zhuf;
fasciae crinales, kite, vpleitki;
hapsus, -si, ena
kita prediva, ali volne;
lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate
kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau;
nervus, -vi, kita, ṡhyla;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu
kite ṡkarzio;
taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena
kitta, ena dolga ṡa glavo pinta;
virgo sub capillis, deikliza pod
kitami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kladivo s, F
7,
malleator, -ris, kateri s'batom,
s'kladivam, ali s'kyam ṡabya;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat,
kladivu, ky;
malleus fabrilis, kovazhku
kladivu;
marcalus, -li, enu
kladivu, s'katerim kuffer kovajo,
kladivu teh kotlarjou;
productilis, ruda
s'kladivom reſtegnîena. Exod:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klafar m, F
11,
balatro, en neſramni
klaffar;
blatero, -onis, klaffar, ẛhlabudraviz, berbraviz;
futilis, -le, klaffar, ṡblédezhi, kateri marṡkai govory;
gerro, -nis, en jeṡizhnik,
klaffar, ſhvazar;
inaniloquus, -a, -um, klaffar;
largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik
klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe;
lingvatus, -a, -um, en
klaffar;
nugator, en
klaffar, ena mama;
rabula, -ae, en neſpametni godernîaviz, en neumni
klaffar, ali prepiraviz per pravdi;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni
klaffar;
seminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klagovanje s, F
17,
comploratio, s'drugim jokanîe,
klagovanîe;
dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali
klagovanîa;
ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku
klagovanîe;
implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu
s'klagovanîam proſſiti;
lamentabilis, -le, vrédnu
klagovanîa, jamranṡki;
lamentabiliter, s'jamraniam,
s'klagovanîam;
lamentum, -ti, milu
s'klagovanîam vpitje;
leſsus, -us, javkanîe, inu
klagovanîe zhes eniga mertviza;
luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali
klagovanîe pomeini;
luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe,
klagovanîe, ṡhalovanîe;
lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar
h'klagovanîu ſliſhi;
planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe;
plangor, -oris, ſerzhnu
klagovanîe, inu ob tlá metanîe;
praeficae, -arum, najete ṡhene
h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi;
questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe;
threnos, klagovanîe;
ululatus, -tus, tulenîe,
klagovanîe, pſou ṡavianîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klapoušec m, flaccus, -a, -um, ſlab, kateri ima doli obéſhena uſheſſa, uvèl, katerimu perje doli viſſy,
klapavuſhez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klatež m, F
9,
agyrta, po desheli
klatesh;
circulator, kateri s'kramo okuli hodio, ṡobè deró,
klateṡh, potepúh;
erro, -onis, en
klateṡh, ſhterzar;
lurco, en
klateṡh, poṡhréh, ṡhterzar, potepúh;
multivagus, -a, -um, en ṡhterzar, neobſtojezhi,
klateṡh, kateri povſod okuli hodi;
noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar, nozhni
klateṡh;
pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſod klati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedelovin;
vagabundus, -a, -um, en potepúh, en
klateṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klati1 nedov., F
3,
immolare, offrovati, k'offru
klati, ṡaklati;
mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti;
porculator, kateri ſvinîe
kole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klatiti se nedov., F
18,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu
ſe po desheli
klati;
ambubaja, ena ṡhena, katera
ſe rada
klati, ena pyanka;
circumvagus, kateri
ſe povſod okuli
klati;
dispalare, ſem ter tám vleizhi,
ſe klatiti;
divagari, ſe okuli
klatiti;
emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri
ſe okuli
klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla;
errare, ṡahajati, poot gréſhiti,
ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti;
erraticus, -a, -um, kateri
ſe ſem ter tam
klati;
inerrare, ſe ſem ter tám
klatiti;
lurcari, ſe okuli
klatiti, inu ṡhterzati;
oberrare, ſe okuli ſem ter tám
klatiti;
omnivagus, -a, -um, katere
ſe povſod ſem ter tám
klati inu hodi;
pererrare, ſylnu ṡahajati,
ſe okuli
klatiti;
pervagari, ſem ter tám
ſe klatiti, vandrati, inu hoditi;
pervagatus, -a, -um, kateri
ſe je povſód
klatil, ſem ter tám hodil;
pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri
ſe povſód
klati;
suberrare, enu malu ṡahajati, ali
ſe okuli
klatiti;
vagari, ſe ſem ter tám
klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati;
prim. klateoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klavrn prid., F
3,
melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne kryvi,
klavoren;
tetricus, -a, -um, klavorin, neludin;
trico, -onis, en tak
klavorni zhlovik, kateri ſe ne more k'ſmeihu perpraviti, ſvoje glavè, neludin, nevolin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klestiti nedov., F
4,
abnodare, drevje
kleſtiti;
frondator, -ris, kateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali frodil ſpravla, ſmuka, ali
kléſti;
pastinare, s'matiko na nyvi, ali na puli kopati,
kleſtiti;
putator, -oris, reṡázh v'vinogradi, ali kateri drevje
kleiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klicati nedov., F
22,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati,
klizati;
calare, klizati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati,
klizati;
coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti,
klizati, ſpelati;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi
klizati po nékadanî ſtari ſhegi;
evocans, kateri vunkai vabi, ali
klizhe;
evocare, ṡvabiti, vun
klizati;
evocare ad arma, vun na oroṡhye
klizati;
inclamare, na eniga krizhati, na vus glas
klizati;
invocare, na pumozh
klizati, proſſiti;
legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun
klizati;
pappare, ſvojga ozheta
klizati;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai
klizati;
praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai
klizhe, inu oṡnanuje;
praedicare, pridigovati, vun
klizati, oṡnanovati;
provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga
klizati, vun vabiti;
provocator, -oris, kateri vunkai
klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik;
publicare, vun
klizati, oṡnaniti, ozhitovati;
revocare, eniga odverniti, naṡai
klizati;
testificari deum, Bogá na prizho
klizati, ali klèti;
vocare, klizati, poklizati, vabiti;
vocitare, vſeṡkuṡi
klizati, imenovati, enu imè dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kljukanosec m, resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klobuk1 m, F
15,
capitium, en
klabúk, kapa, kuta maniṡhki capúz;
causia, -ae, en ſeinzhni
klabúk, ali ẛa vrozhino ſlamnik;
cidaris, -ris, turbán, turṡhki
klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou;
conus, ſhpiza ṡheleṡniga
klabuka, zofli na ſmreikah;
galea, ṡheléṡni
klabúk, zhelada;
galeare, s'takim ṡheléṡnim
klabukom ſe pokriti;
galeatus, -a, -um, s'takim
klabukom pokryt, pokriven;
galerus, -ri, en
klabúk, ali kapa;
peleatus, -a, -um, s'anim
klabukom pokriven, kateri ima en
klabúk na glavi;
petasatus, -a, -um, s'enim takim
klabukom pokryt, inu v'shkornize obút;
petasus, -si, ſlamnik, ali en ſhirók ṡhpizhaſti
klabúk;
pileus, -ei, en
klabuk;
spira, -ae, tudi ena pinta okuli
klabuka;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali
klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
knof1 m, F
4,
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali
knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
nodix, kateri
knoffe déla;
obstragulum, -li, tá
knof na hlazhah;
sagaria, -ae, kupzhia, barantia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhim
knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
knof2 m, F
10,
alabastus rosae, ta ẛeleni
knof gartroshe preden pozhi;
bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi,
knof piſmou, piſma
knoff;
calyx, -cis, calyculus, tudi
knof ene roṡhe ẛlaſti gartroṡhe;
capitellum, tudi
knof na mezhi;
capulus, et capulum, ena kapiza, ali
knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza;
condylus, knoffi, ali gerzhe na glidih kir ſo ṡklepi;
nodus, -di, voṡál,
knoff, garzha;
pila odorata, en
knoff k'diſhanîu;
sapinus, -ni, ta ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na
knoffu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kobila ž, F
6,
equa, -ae, kobila;
equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha
h'kobili;
hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu
kobile;
hippace, -ces, ſyr od
kobile, konṡki ſyr;
perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri
kobile h'paſtuhom perpuṡzha;
proriga, vel pruriga, kateri paſtuha
h'kobilam perpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kobilar m, perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile h'paſtuhom perpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kocast prid., F
6,
dasypus, kinigil, ali kar ima
kozaſte, ali koſmate nogè, kakòr ẛayz;
gausapatus, -ti, ena
kozaſta ſuknîa, ali oblázhilu, ali pláṡzh;
pennipes, -dis, kar ima perje na nogah, kakòr ſo ty
kozaſti golobi;
pexatus, -a, -um, s'eno
kozaſto ſuknîo gvantan, kateri
kozaſti gvánt noſſi;
villosus, -a, -um, koſmat,
kozaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kočija ž, F
16,
arcera, -ae, ena pokrita viſſezha
kozhia, ṡhejnfta;
aurigare, vositi,
kozhio vositi;
carpentarius, kateri
kozhie déla;
carpentum, kozhia;
carpenté. karch,
kozhia;
cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena
kozhia;
currus pensilis, viſſeozha
kozhia;
curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh
v'kozhiah, ali per
kozhiah;
eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki
kozhÿ ſe voṡi;
eſsedum, kozhÿza, ena ſorta
kozhie;
lectica, -ae, ṡhenfta,
kozhia ṡa noſhnîo;
octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena
kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi;
peteritum, -ti, ena viſſezha
kozhia;
pilentum, -ti, viſſezha
kozhia;
quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kojiti nedov., F
2,
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti,
koyti, ṡhpiṡhati;
phasianarius, -rÿ, kateri faṡhane
koji, inu redy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kokošar m, F
2,
gallinarius, -rÿ, kokoſhár;
pullarius, -rÿ, kokoſhár, kateri piṡzhanze varuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kol m, F
24,
aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na
kolu[!];
charax, -cis, vinski
kol, paliza per tertah;
fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe
koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
fistucare, kole, ali bruna notar vbyati;
fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti
s'koly podloṡhen;
impalatus, -a, -um, na
kol nataknîen;
palaris sylva, hoſta ṡa
kolle;
palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu
kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
palus, -li, en
kol, en kolez;
pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti,
kolle potikati;
ridica, -cae, vinṡki
kol;
scipio, -onis, ena paliza, ali
kol;
sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali
koll, ali ſuliza k'luzhanîu;
statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto;
stipes, -tis, deblu, paîn,
kol;
sublica, -ae, kol ṡa múſt;
sublicium, tá
kol, kateri ſe v'vodó ṡabia;
sudes, -dis, tudi en
koll;
surus, en
kol, ali ṡhtanga;
talea, -ae, en
kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim
kolam, de zherv ym ne ṡhkodi;
vitis jugulata, terta k'viṡhku po
koleih gori uṡdignena, inu napelana;
vitis vidua, ena pres
kolla terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolač m, F
3,
libarius, -rÿ, eden, kateri is medú
kolazhe pezhe;
libum, -bi, popertnîák,
kolázh, boṡhizhnik, potiza;
spira, -ae, prèſta,
kolázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koler m, F
3,
colobium, en
koller, ali jerihaſt gvant;
ochra, ochrae, tá gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri
kolerje peró, nuzajo;
semicintum, koller s'paſſam. Act:19.v.12
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koliko prisl., F
9,
ad quo, koliku/ kuliku;
quantomagis, koliku veliku vezh;
quantoperè, koliku;
quantùm, koliku;
quantum tantum, koliku tuliku;
quot, kuliku;
quota est hora, kuliku je na uri;
quotiescunque, kuliku kulikukrat;
quotus, -a, -um, kateri na ṡhtivenîe,
kuliku na ṡhtivenîe;
prim. obkoliko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolje s, F
5,
calametum, terṡzhize od ſhpizhenîa vinskiga
koila;
pedatio â pedo, kollenîe s'vinskim
kollem;
sylva palifera, hoſta ṡa
kolje, koloſeik;
virgetum, -ti ſhibje, garmie ṡa vinsku
kolle, garmovje;
viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga
kollia ṡaviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komatar m, helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komedija ž, F
12,
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa
Comedie; Comedia, tragoedia;
comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali
comedio nareja;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali
Comedie;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh
comedÿ, inu ygranîa;
persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni
Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème;
scena, -ae, en perkriti voder ṡa
Comedie;
scenicus, -ci, kateri
v'Comediah ygrá;
scenicus, -a, -um, kar h'tem
Comediam nuza;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali
Comedie, kadar imajo ygrati;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa
Comedie;
tragoedia, ena
Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konfekt m, F
7,
bellaria, confect, kar ſe po jedi na miẛo perneſſe;
Confect. tragemata, bellaria, epidipnida;
confectio, en zuker, ali
Confect od ſémena, inu ſadú;
mensa secunda, Confect;
salgama, -orum, vſih ṡhláht ſad ṡa
Confect, naprei k'jeidi poſtavlen;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
tragemathotheca, ena
s'Confectam napravlena ṡhtazuna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konj m, F
89,
basterna, kozhijza s'dvema
konîama;
biga, -ae, kaleſſel, ali kulla s'dvéma
koinîama;
caballus, en
koîn;
capistrum, korba
koinîu na glavi;
equaria, ena zhréda
koyn;
equarius, -a, -um, kar
h'koynîu ſliſhi;
equiso, -nis, kateri
koynîe vuzhy;
equum in gyros torquere, konîa tumbati;
equus, koyn;
helcium, -cÿ, en komat ṡa
konîa;
intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen
koyn, nikár ṡa nuzanîe;
jugalis equus, en
koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen;
laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti;
quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi
kojnî;
trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try
koinîe per voṡi goni;
veredarius, -a, -um, poṡhtar, nagil ſel na
kojnîu. Est:8.v.10
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kontraband m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et ſycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega
contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kopati nedov., F
25,
auraria, aurifodina, kir
ſe ſlatu
kopá;
cataria, bruṡniza, tudi kir
ſe bruṡni kamen
kopá;
circunfodere, okuli
kopati;
cunicularius, kateri pod ẛemló
kopá;
fodere, kopati;
foſsilis, -le, foſsitus, -a, -um, tú kar
ſe s'ṡemlè
kopá;
metallicus, -ci, tá kateri rude
kopá;
praefodere, prekopati, globoku
kopati, naprei
kopati;
sarrire, kopati, pleiti, muliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kopist m, F
2,
formularius, et formularis, kateri piſma, lyſty nareja, en
Copyſt; Copyſt. formularius
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kopje s, F
3,
lancea, -ae, kopje, ſuliza, piſhiza, lanzha;
lancearius, -a, -um, kateri
kopje nuza, ali noſſi;
lanceatus, -a, -um, kateri
kopje, ali piſhizo nuza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
korenika ž, F
8,
aſsarum, aſsari, léshkova
korenika;
divellere, vun
s'koreniko ṡdreiti, ſpukati, reṡzheſniti;
eradicare, vun
s'koreniko ṡrevati, ſtergati;
eradicator, tá kateri vunkai ṡreve,
s'koreniko iṡdere;
radicitus, s'korenino,
s'koreniko, is
korenike, s'grunta;
rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih
korenikah;
revellere, prepukati, vunkai
s'koreniko ṡdreiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
korenina ž, F
12,
anchusa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho
korenino;
cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu
koreninah;
exradicare, s'korenino vun ṡdréti;
fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na perji, inu
koreninah;
radicitus, s'korenino;
radicosus, -a, -um, s'doſti
koreninami;
revulsio, tú
s'korenino vun pukanîe;
revulsus, -a, -um, is
korenino vunkai ſtargan, vun potegnên;
stirpitus, s'korenino, ali vun s'grunta, cilú vunkai;
stirps, -pis, ſtablu, deblu,
korenina;
vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu
s'korenino rèd ſe poſtavi;
vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per
korenini raſteo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kos1 m, F
14,
concisè, po
koſſih;
contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na
koſſe reſékati;
diffringere, reṡbiti, na
koſſe reṡbiti;
fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en
koṡ;
frustratim, po
koſſih;
frustum, en
koṡ;
maſsa, -ae, gruzha, teſtú,
kóṡ, kèpa;
offa, -ae, en
koṡ meſſa, en
koṡ k'jédi;
piscem deartunare, ribo na
koſſe ſeſeikati;
pulpamentum, -ti, en dober
koṡ tega ſlaiſhiga meſſá;
secamentum, -ti, en odréṡan
koṡ eniga bruna, ali leſſa;
segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan
koṡ, poléna odrobik;
versus, en
koṡ polá, ali grunta, kateri je 100. ſhulinu dolg, inu ſhirok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kosa ž, F
4,
batillum, -li, tudi
koſſa ẛa reiẛat ouſeno ſlamo;
facifer, kateri
koſſè, ali ſerpe noſſi;
falx, -cis, koſſa;
falx foenaria, koſsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kosilo s, F
15,
â prandio, po
koſſilu;
comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred
koſſilam, po
koſſilu, po vezherji ṡhréti;
compransor, kateri je s'enim per
koſſili;
ferales epulae, pogrebṡku
koſſilu, ali ſedmina;
funebre epulum, pogrèbṡku
koſſilu;
impransus, -a, -um, preṡ
koſſila, pres jedy, kateri nei koſſil;
parentalia, -orum, tá ſedmina, ali
koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom;
prandere, obédvati,
koſſilu jeiſti
[str. 168b ];
prandere, koſſilu jeiſti
[str. 172b ];
prandium, koſſilu [str. 168b ];
prandium, -ÿ, koſſilu [str. 172b ];
prandium abstemium, koſſilu pres vina;
pransor, -oris, kateri koſſi, ali je per
koſſili;
pransus, -a, -um, kateri je koſſel, ali per
koſſili jeidil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kositi1 nedov., F
3,
impransus, -a, -um, preṡ koſſila, pres jedy, kateri nei
koſſil;
pransor, -oris, kateri
koſſi, ali je per koſſili;
pransus, -a, -um, kateri je
koſſel, ali per koſſili jeidil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kost ž, F
31,
eburneus, -a, -um, od naſlonove
koſty;
exos, exoſsis, pres
koſty;
medulla, -ae, muṡeg
v'koſtéh;
os, oſsis, kúſt;
os obrodere, kúſt oglodati;
piscem exoſsare, ribje
koſty ſtrébiti;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo
koſtjo v'ſebi, morṡki paik;
spina, -ae, tern, ribja
kúſt, grebèn;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per
koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kotel m, F
8,
aeneator, -oris, en paukar, kateri na
kotle bye;
ahenum, en
kotel kuffraſt, ali s'brona;
aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti;
cacabus, en
kotel;
caldarium, kotel ẛa gorko vodó;
cortina cum cortinali, en
kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje;
lebes, -tis, kotel, ali velik loniz;
urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli,
kotli, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kovati nedov., F
8,
bractearius, bracteator, tá kateri plehe
ková;
cudere, kovati;
faber bractearius, kateri ṡlatú
ková;
faber monetarius, kateri danarje
ková;
fabricare, zimprati, ṡydati,
kovati;
marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer
kovajo;
monetarÿ, kateri danarje
kovajo;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeilenega ṡheléṡa ferkajo, kadar
ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1979 zadetkov.