kélih -a m (ẹ́) 1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih;
pren., pesn. kelih trpljenja 2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi;
kelihi in navadni kozarci / kelih vina 3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kélih -a m (ẹ́) piti iz ~a; ver. mašni ~; poud. dišeči ~i rož |cvetovi v obliki keliha|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kélih -a
m1.
boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkomSINONIMI:
knj.izroč. čaša,
vznes. kupa,
gastr. pecljati kozarec 2.
ver. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
kélih Frazemi s sestavino kélih:
izpíti kélih trpljênja,
kélih bridkósti,
kélih trpljênja,
naj gré tá kélih trpljênja mímo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kẹ́lih -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kę́lih, m. iz nem. Kelch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kèlih -a m kelih: ino zetoga Keliha piéte SM 1747, 23; Pod Podigávanyom ſz. Keliha KM 1783, 120; vtom blagoſzlovlenom kelihi TF 1715, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih [kẹ́lih]
samostalnik moškega spolakelih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kelih m, calix, -licis, ena poſſoda ẛa pytje,
kelih, glaṡh, pehar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih -a m kelih:
nadluge ſo en kelih im. ed. ǀ reishime od tiga grenkiga keliha rod. ed. ǀ uni je mashni gvant, inu en kelih tož. ed. kupil ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik tož. ed. je lisal ǀ Mashni guanti, kelihi im. mn., inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih kelihih mest. mn., inu v' Moshtranzah ga hranio ← stvnem. chelih ← lat. calix ← gr. κύλιξ ‛kozarec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih sam. m ♦ P: 35 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kelih ► ˈkẹːlėx -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.