ekstrákt -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt;
ekstrakti iz zdravilnih zelišč;
tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jábolčen -čna -o [u̯č] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki;
jabolčna lupina;
jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudineajábolčno prisl.: jabolčno zelen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jésih -a m (ẹ́) - 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno
- 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kápra -e ž (ȃ) nav. mn., gastr. popek kaprovca, ki se uporablja kot začimba: vložiti kapre v kis;
sesekljane kapre / omaka iz kaper
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
karafína -e ž (ȋ) knjiž. majhna karafa, navadno s steklenim zamaškom: karafine in vrčki / karafina za kis in olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kís -a m (ȋ) tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato;
olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kísel -sla -o [əu̯] prid. (í) - 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo
// ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis - 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel - 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kísov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kis: kisov obkladek / kisova omaka / kisova esenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naredíti -ím dov., narédil (ī í) - 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti; narediti kaj z brušenjem, dolbenjem; narediti si hišo zgraditi, sezidati
// narediti šotor postaviti
// iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo
// narediti stopnicam ograjo
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati
// deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale
// toča je naredila dosti škode
// dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost
// pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili - 2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
- a) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo; pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega; naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost; ne more vsega sama narediti; narediti kaj dobro, uspešno, temeljito; narediti brez ugovarjanja, z veseljem
- b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat; narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj; ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti
- 3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil; stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil; plačali boste, ko bom naredil
- 4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo; fant mu je gotovo nekaj naredil; pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo
naredíti se - 1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo
// nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila - 2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, redko bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi
● črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo
narejèn -êna -o - 1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen
- 2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nèrazrédčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ócet ócta m (ọ̄) star. kis: dati ocet na solato;
olje in ocet / sadni, vinski ocet
♦ kem. ocet raztopina ocetne kisline; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
petijót in petiót -a m (ọ̑) nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: spil je nekaj kozarcev petijota;
kis iz petijota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
plasténka -e ž (ẹ̄) žarg. posoda iz plastične mase, navadno steklenica: olje in kis je najraje kupovala v plastenkah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pretočíti -tóčim dov. (ī ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo
● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzihpretočíti se - 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil
- 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce
pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prevréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti
♦ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končanoprevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
- 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
razrédčiti se - 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
- 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skalíti1 -ím dov., skálil (ī í) - 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost
- 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir
skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči
skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sŕbski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Srbe ali Srbijo: srbski jezik;
srbski narod / srbske narodne pesmi
♦ gastr. srbska solata solata iz paradižnikov, paprik, zelja, čebule, navadno vložena v kissŕbsko prisl.: govoriti (po) srbsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujéjo; ujéj in ujèj ujéjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́) - 1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
- 2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
- 3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
- 4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla
// grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
ujésti se star. oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje
ujéden -a -o: ljudje, ujedeni od steklih živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vínski -a -o prid. (í) - 1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina
// redko vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji
// ekspr. pivski: vinski tovariš; vinska družba
● šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci - 2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
vínsko prisl.: vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vlágati -am nedov. (ȃ) - 1. dajati kaj v notranjost česa: vlagati film v kaseto; vlagati listke v škatlo / vlagati stekla v okvire / vlagati snope v kozolec
♦ elektr. vlagati disketo v disketno enoto - 2. dajati, spravljati živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vlagati gobe, hruške; vlagati v kis; vlagati za zimo
- 3. dajati kam vloge, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: hitro reševati zahtevke, ki jih vlagajo zavarovanci; vlagati v vložišču
- 4. dajati denar kam, da se poveča njegova količina: vlagati prihranke v banko / vlagati denar na hranilno knjižico
- 5. uporabljati denar za povečanje premoženja: veliko vlagati / vlagati denar v nepremičnine
- 6. ekon. uporabljati del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: vlagati v kmetijstvo, rudarstvo
- 7. rib. spuščati ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vlagati ribe v zunanje bazene
● publ. vlagati vse sile v kaj zelo se za kaj truditi, si prizadevati; publ. v delo vlagajo veliko truda pri delu se zelo trudijo, si zelo prizadevajo
vlágan -a -o: v razvoj industrije vlagana sredstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vložíti -ím dov., vlóžil (ī í) - 1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir
♦ elektr. vložiti podatke, program v računalnik - 2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo
- 3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo / vložiti v vložišču
- 4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti na hranilno knjižico
- 5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine
- 6. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev
- 7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok
● publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili
vložèn -êna -o: uspeh ni zmeraj enak vloženemu trudu; v kis vložene gobe; pravočasno vložena prošnja; palica je vložena v kovinsko cev; v tej industriji se vložena sredstva hitreje obrestujejo
♦ lit. vložena pripoved pripoved, ki je osrednji del okvirne pripovedi; sam.: kozarec vloženega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vrísk2 -a m (ȋ) zastar. kis: umivati z vodo, okisano z vriskom
● vino, kislo kot vrisk zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.