adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbna vôdna plást -e -e plastí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbne glíve -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
- 1. za katerega je potreben kisik
- 1.1. pri katerem je prisoten kisik
- 1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
- 2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
- 2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbni organízem -ega -zma m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbni procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
- 1. ki je v zvezi z alpinci 1.
- 2. ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem
- 3. ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem
- 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
- 5. ki je v zvezi z Alpami
- 6. ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anaeróbna baktêrija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anaeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
- 1. za katerega ni potreben kisik
- 1.1. pri katerem ni prisoten kisik
- 1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
- 2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik
- 2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anaeróbni organízem -ega -zma m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anaeróbni procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ànaeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon]
- najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atmofílna prvína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atmosfêra -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atomáren -rna -o prid. (ȃ)
kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik
♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku
// zastar. atomski: atomarna energija
kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik
♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku
// zastar. atomski: atomarna energija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem)
I. v osebni rabi
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
IV.
eliptično navadno za poživitev pripovedi
a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1, bil2, bi, bodi2
I. v osebni rabi
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
IV.
eliptično navadno za poživitev pripovedi
a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1, bil2, bi, bodi2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
célično díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cianídno rezisténtno díhanje -- -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
citokróm oksidáza -- -e m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
- 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
- 1.2. ki ni skaljen ali moten
- 1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
- 1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
- 1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
- 1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
- 2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
- 2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
- 3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
- 3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
- 3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
- 3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
- 4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
- 5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
- 5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
- 5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
- 6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
- 7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
- 8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
- 9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]
- 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
- 1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
- 4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo
- 4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
- 5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dezoksidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezoksidíranje (ȋ) metal. |odvzemati kisik|: kaj ~ baker
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
díhanje -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dovájati -am nedov. (ā)
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dovájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dovájanje (á; ȃ) komu/čemu kaj ~ potapljačem kisik; ~ kisik po ceveh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dovájati -am nedov.
čemu kaj izraža, da kaj povzroča prehajanje zlasti plina ali tekočine k čemu
SINONIMI:
knj.izroč. privajati2
GLEJ ŠE SINONIM: voditi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
dvọ̑kȋs -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elemènt -ênta m (ȅ é) ~a kisik in vodik (prvini); voda in drugi naravni ~i; realistični ~ literarnega dela; pomemben ~ v proizvodnji dejavnik; člov., slabš. protidržavni ~i |člani družbe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Flerovij
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fosílno gorívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fotolíza vôde -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fótosintéza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fótosintéza -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glávna prvína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hemoglobín -a m (ȋ)
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hemoglobín -a m
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo
SINONIMI:
biol. krvno barvilo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
hemolímfa -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
..ík m. prip. obr. (í)
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam)
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
5. z oslabljenim pomenom izraža
a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo
7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav
b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti
11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu
12. pog. gojiti, rediti1: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati
17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
5. z oslabljenim pomenom izraža
a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo
7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav
b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti
11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu
12. pog. gojiti, rediti1: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati
17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
- iméti se pog., s prislovnim določilom
izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi / kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
- imáje star.:
nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
- imajóč -a -e star.:
imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
ETIMOLOGIJA: ↑riniti
- 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
- 2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
- 3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
ETIMOLOGIJA: ↑riniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jeklénka -e ž
kovinska posoda za shranjevanje plinov pod pritiskom
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: krogla
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
kataláza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kataláza -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kémični dejávnik -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kȋsati1 -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisík -a m (ȋ)
med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik
♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik
med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik
♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisík -a m, snov. (ȋ) kem.; zdrav. žarg. Bolnik je pod ~om |umetno mu dovajajo kisik|; prim. O2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisík -a m
GLEJ ŠE: jeklenka
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
kisȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisīk,* m. der Sauerstoff, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisík, kisíkov (dodatek k slovarju), (nam. -īk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisíkov radikál -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kíslec -a [kisləc] m (ȋ)
zastar. kisik
zastar. kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kisloròd, -rǫ́da, m. = kislec, kisik, Zv., Let.; — rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komprimírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati1: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira
2. rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku, stiskati: program komprimira podatke; komprimirati besedilo z novim programom
1. fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati1: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira
2. rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku, stiskati: program komprimira podatke; komprimirati besedilo z novim programom
- komprimíran -a -o:
komprimiran amonijak; komprimiran format; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran zrak / komprimirana datoteka
♦ teh. komprimirani beton beton, iz katerega se takoj po izdelavi izloči ves zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kŕven -vna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah
♦ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino glukoze v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk; pravn. krvno sodstvo
nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah
♦ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino glukoze v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk; pravn. krvno sodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ksantofíl -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
laktón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leghemoglobín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mákrohranílo -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mêhke kontáktne léče -ih -ih léč ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
míoglobín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moféta -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
molekuláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na molekulo: molekularna zgradba; kisik v molekularnem stanju / molekularna masa molekulska masa; molekularne sile molekulske sile
nanašajoč se na molekulo: molekularna zgradba; kisik v molekularnem stanju / molekularna masa molekulska masa; molekularne sile molekulske sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
molékulski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami
nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nèkovína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
O
Predlog
2 O samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kisik
oksid
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ó]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Ó2 -- m, simb. (ọ̑) kem. kisik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oddájati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / oddajati v najem dajati
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati
3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
// ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
♦ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / oddajati v najem dajati
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati
3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
// ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
♦ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ogljík -a m (ȋ)
kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik
kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
òj medmet
- 1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
- 1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
- 2. izraža, da je govorec vznemirjen
- 3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
- 4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óksi.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) |kisik| óksihemoglobín
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksi.. prvi del podr. zlož. |kisik| oksidúl, oksigén
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óksi... prvi del zloženk (ọ̑)
biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin
biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óksično okólje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksidácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksidácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksidánt -a m (ā)
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine
♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine
♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo
1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo
- oksidírati se kem.
oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo
- oksidíran -a -o
1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina
2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; oksidíranje (ȋ) Železo ~a; kem. oksidirati kaj Kisik ~a železo
oksidírati se -am se (ȋ) Nekatere organske snovi se rade ~ajo
oksidírati se -am se (ȋ) Nekatere organske snovi se rade ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksigén -a m (ẹ̑)
kem. kisik: spajanje z oksigenom
kem. kisik: spajanje z oksigenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksigén -a m, snov. (ẹ̑) kem. kisik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksigenácija rizosfêre -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksigéna fótosintéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oksihidroksíd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Oksorazgradljiva plastika
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ozráčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje
♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik
nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje
♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ozračeválni bazén -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ozráčje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pod2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
podíhati -am dov. -an -ana; podíhanje (í ȋ) kaj ~ ves kisik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pôltŕde kontáktne léče -ih -ih léč ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
potrében -bna -o prid., potrébnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje stroja / za to je potreben določen čas, velik napor; potrebni so novi načrti
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga
// brez katerega kaj ne more biti, obstajati: za življenje je potreben kisik; beljakovine in druge za rast potrebne snovi / potreben mu je počitek; otroku je potrebna ljubezen staršev / ljudje smo potrebni drug drugemu; zelo si mi potreben
// katerega nastop, uresničitev ima glede na okoliščine pozitivne posledice: potreben dež; potrebne spremembe; operacija je potrebna
2. v povedni rabi, z rodilnikom ki je v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: biti potreben denarja, pomoči; obleka je ponošena, potrebna si nove; potreben je okrepčila kot izsušena zemlja dežja zelo
3. ki po količini, kvaliteti dosega želeno raven: imeti na razpolago potreben čas; zbrali so vsa potrebna sredstva / ima potrebno izobrazbo / dostaviti potrebno količino materiala; dosegati potrebno kvaliteto izdelkov
● nizko iskal je žensko, ker je bil potreben spolno nezadovoljen; ekspr. je že potreben britve moral bi se briti; ekspr. otrok je potreben palice moral bi biti kaznovan, tepen
1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje stroja / za to je potreben določen čas, velik napor; potrebni so novi načrti
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga
// brez katerega kaj ne more biti, obstajati: za življenje je potreben kisik; beljakovine in druge za rast potrebne snovi / potreben mu je počitek; otroku je potrebna ljubezen staršev / ljudje smo potrebni drug drugemu; zelo si mi potreben
// katerega nastop, uresničitev ima glede na okoliščine pozitivne posledice: potreben dež; potrebne spremembe; operacija je potrebna
2. v povedni rabi, z rodilnikom ki je v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: biti potreben denarja, pomoči; obleka je ponošena, potrebna si nove; potreben je okrepčila kot izsušena zemlja dežja zelo
3. ki po količini, kvaliteti dosega želeno raven: imeti na razpolago potreben čas; zbrali so vsa potrebna sredstva / ima potrebno izobrazbo / dostaviti potrebno količino materiala; dosegati potrebno kvaliteto izdelkov
● nizko iskal je žensko, ker je bil potreben spolno nezadovoljen; ekspr. je že potreben britve moral bi se briti; ekspr. otrok je potreben palice moral bi biti kaznovan, tepen
- potrébno prisl., v povedni rabi:
o tem ni potrebno več govoriti; potrebno je, da greš tja
- potrébni -a -o sam.:
pomagati potrebnim; s seboj so vzeli le najpotrebnejše; ukreniti vse potrebno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
potrében -bna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) kupiti ~e pripomočke; potreben koga/česa biti ~ pomoči; potreben komu/čemu Otroku je ~a ljubezen; potreben za kaj Za življenje je ~ kisik
potrébni -ega m, člov. (ẹ́) pomagati ~im
potrébno -ega s, pojm. (ẹ́) ukreniti vse ~
potrébnost -i ž, pojm. (ẹ́)
potrébni -ega m, člov. (ẹ́) pomagati ~im
potrébno -ega s, pojm. (ẹ́) ukreniti vse ~
potrébnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje]
- 1. ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 2. zelo počasno, postopno pretakanje, prehajanje tekoče snovi na drugo mesto
- 3. ekspresivno proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
privájati2 -am nedov. (ā) zastar.
1. voditi1: kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu
2. dovajati: kri privaja celicam kisik
1. voditi1: kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu
2. dovajati: kri privaja celicam kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pròst prôsta -o stil. -ó prid., prostêjši in prôstejši (ȍ ó)
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge
- prôsto stil. prostó prisl.:
prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu
● govoriti prosto brez pisne priprave, predloge
♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah
- prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.:
užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razgradíti -ím dov., razgrádil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi
♦ biol. razstaviti organske snovi v celici
2. razstaviti odsluženo napravo, objekt na dele: razgraditi avtomobil / razgraditi elektrarno
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi
♦ biol. razstaviti organske snovi v celici
2. razstaviti odsluženo napravo, objekt na dele: razgraditi avtomobil / razgraditi elektrarno
- razgrajèn -êna -o:
razgrajena snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razgradíti -ím dov. razgrádil -íla, nam. razgradít/razgradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj neobč. Želodčni sokovi ~ijo hrano razkrojijo; kem. ~ vodo na vodik in kisik
razgradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Organske snovi se ~ijo se razkrojijo
razgradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Organske snovi se ~ijo se razkrojijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razkrojíti -ím dov., razkrójil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti
2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči
3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti
2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči
3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila
- razkrojèn -êna -o:
razkrojena snov; organizacija je razkrojena
● knjiž. duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razpádati -am nedov. (ā ȃ)
1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov
2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada
// kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi
3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada
1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov
2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada
// kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi
3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada
- razpadajóč -a -e:
razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razpádati -am nedov. -ajóč, -áje; razpádanje (á ȃ; ȃ) Skala ~a; Njun zakon že ~a; razpadati v kaj Ogljikov dioksid ~a ~ ogljikov oksid in kisik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razpádati -am nedov.
1.
prehajati v dele, kose
2.
prehajati v svoje sestavine
SINONIMI:
3.
v kaj kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente
SINONIMI:
4.
približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti
SINONIMI:
publ. dezintegrirati se
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā)
1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov
2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade
// kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik
3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo
♦ fiz. atomsko jedro razpade
1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov
2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade
// kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik
3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo
♦ fiz. atomsko jedro razpade
- razpádel -dla -o:
ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reaktívna kisíkova zmés -e -e zmesí ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reaktívna kisíkova zvŕst -e -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reducènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti
♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti
♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reducírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati
b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga
2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko
4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati
// metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo
● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih
♦ jezikosl. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino
1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati
b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga
2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko
4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati
// metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo
● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih
♦ jezikosl. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino
- reducírati se kem.
sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral
// metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo
- reducíran -a -o:
reducirani samoglasniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
redúkcija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rúda -e ž (ú)
zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude
♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude
♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
saturácija SSKJ² samostalnik ženskega spola
- iz medicine nasičenost, zasičenost krvi ali druge tekočine z določeno snovjo, zlasti kisikom
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
silícij -a m (í)
kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik
kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sórosilikát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
- 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
- 2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
- 3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spojíti -ím dov., spójil (ī í)
1. narediti, da je kaj
a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike
b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto
c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem
č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati
2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
♦ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem
1. narediti, da je kaj
a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike
b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto
c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem
č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati
2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
♦ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem
- spojèn -êna -o:
spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spojíti -ím dov. spôji -íte; spójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ deske z vijaki; neobč. Domotožje jih je spojilo združilo, povezalo
spojíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Molekule se ~ijo v makromolekulo; spojiti se z/s kom/čim Kisik se ~i s kovino; neobč. Po nesreči so se tesno spojili združili
spojíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Molekule se ~ijo v makromolekulo; spojiti se z/s kom/čim Kisik se ~i s kovino; neobč. Po nesreči so se tesno spojili združili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spróščati -am nedov. (ọ́)
1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sproščati vrvi, vzmeti; ob odjugi se veje sproščajo izpod snega
2. delati, povzročati, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sproščati mišice; sproščati se pred treningom; legel je in si sproščal noge / telesno se sproščati
3. delati, povzročati, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: glasba človeka sprošča; sproščati se ob gledanju risank, pri branju / duševno se sproščati / knjiž. v planinah se sprošča njegov nemirni duh / fizično delo sprošča napetost
4. delati, povzročati, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: otrok sprošča svoja čustva v igri; sproščati nagone, strasti; ob takih prizorih se sprošča človekova napadalnost / detektivski romani mu sproščajo domišljijo; pisateljev jezik se je začel sproščati; pogovor se je vedno bolj sproščal
5. povzročati, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični procesi sproščajo toploto; pri eksploziji se sprošča zelo velika energija / novi proizvodni način sprošča delovno silo; pren. svoboda sprošča ustvarjalne sile
♦ kem. sproščati kisik iz spojine
// ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: sproščati blagovno menjavo; uvoz se sprošča / sproščati cene
1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sproščati vrvi, vzmeti; ob odjugi se veje sproščajo izpod snega
2. delati, povzročati, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sproščati mišice; sproščati se pred treningom; legel je in si sproščal noge / telesno se sproščati
3. delati, povzročati, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: glasba človeka sprošča; sproščati se ob gledanju risank, pri branju / duševno se sproščati / knjiž. v planinah se sprošča njegov nemirni duh / fizično delo sprošča napetost
4. delati, povzročati, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: otrok sprošča svoja čustva v igri; sproščati nagone, strasti; ob takih prizorih se sprošča človekova napadalnost / detektivski romani mu sproščajo domišljijo; pisateljev jezik se je začel sproščati; pogovor se je vedno bolj sproščal
5. povzročati, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični procesi sproščajo toploto; pri eksploziji se sprošča zelo velika energija / novi proizvodni način sprošča delovno silo; pren. svoboda sprošča ustvarjalne sile
♦ kem. sproščati kisik iz spojine
// ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: sproščati blagovno menjavo; uvoz se sprošča / sproščati cene
- sproščajóč -a -e:
sproščajoč smeh; sproščajoč učinek glasbe; prisl.: branje deluje nanj sproščajoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spróščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spróščanje (ọ́) koga/kaj Glasba človeka ~a; kem. ~ kisik iz spojine
spróščati se -am se (ọ́) ~ ~ pred treningom; duševno se sproščati
spróščati se -am se (ọ́) ~ ~ pred treningom; duševno se sproščati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
superoksíd dismutáza -a -e m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šóba -e ž (ọ́) ustnice nabrati v ~o; konjske ~e; razpršilna ~; ~ uplinjača; ~ za kisik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é)
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov
- tekóč -a -e:
tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto
● tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta
♦ ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun nekdaj račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tŕde kontáktne léče -ih -ih léč ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Ujemanje sestavljenega osebka in povedka
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
- V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
- Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
- V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
- Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utekočíniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče: utekočiniti plin; pri tej temperaturi se para utekočini
2. narediti, povzročiti, da trdna snov preide v tekočo: utekočiniti milo; na toplem se je mast utekočinila
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče: utekočiniti plin; pri tej temperaturi se para utekočini
2. narediti, povzročiti, da trdna snov preide v tekočo: utekočiniti milo; na toplem se je mast utekočinila
- utekočínjen -a -o:
utekočinjeni kisik; jeklenka utekočinjenega plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utekočínjati -am nedov. (í)
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče: utekočinjati kisik; para se je začela utekočinjati
2. delati, povzročati, da trdna snov preide v tekočo: utekočinjati mleko v prahu z dodajanjem mlačne vode; mast se že utekočinja / hrana se v prebavilih utekočinja
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče: utekočinjati kisik; para se je začela utekočinjati
2. delati, povzročati, da trdna snov preide v tekočo: utekočinjati mleko v prahu z dodajanjem mlačne vode; mast se že utekočinja / hrana se v prebavilih utekočinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utekočínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utekočínjanje (í) kaj ~ kisik; ~ mleko v prahu
utekočínjati se -am se (í) Hlapi so se začeli utekočinjati
utekočínjati se -am se (í) Hlapi so se začeli utekočinjati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utekočínjen -a -o (ȋ) Plin je ~
utekočínjeni -a -o (ȋ) ~ kisik
utekočínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
utekočínjeni -a -o (ȋ) ~ kisik
utekočínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
2. delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen
a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območju
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
2. delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen
a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območju
- vežóč -a -e:
most, vežoč otok s celino
- vézan -a -o:
na osebo vezan dokument; preveč je vezan na domače kraje; biti vezan na uvoz / vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga
● vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen ali v resni zvezi
♦ fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati
♦ glasb. vezano označba za način izvajanja legato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
vodík -a m (ȋ)
gorljiv plin brez barve, vonja in okusa, ki je najlažji med elementi: spajati se z vodikom; pridobivanje vodika; vodik in kisik
♦ kem. prosti vodik ki ni vezan v spojino; težki vodik stabilni težki izotop vodika
gorljiv plin brez barve, vonja in okusa, ki je najlažji med elementi: spajati se z vodikom; pridobivanje vodika; vodik in kisik
♦ kem. prosti vodik ki ni vezan v spojino; težki vodik stabilni težki izotop vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vodík -a m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
zráčen1 -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; pravn. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek
nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; pravn. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek
- zráčno prisl.:
motor se hladi zračno
♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.