Tiskanje

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barjem

STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje

berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka]

1.

hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑brati

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čèber čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola [čə̀bər] in [čəbə̀r]

večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema ročajema

ETIMOLOGIJA: = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’, nejasnega izvora - več ...

čédar čédarja; in cheddar samostalnik moškega spola [čédar]

trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije

ETIMOLOGIJA: ↑cheddar

èh in êh medmet

1.

tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti

1.1.

1.2.

tudi s ponovljeno črko e

izgovarja se z nižjim tonom

2.

izraža, da govorec občuti nostalgijo

3.

tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

4.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.

kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: ↑e

enolônčnica enolônčnice samostalnik ženskega spola [enolônčnica]

1.

gostejša, v eni posodi skuhana jed iz več vrst zelenjave in navadno mesa

2.

ekspresivno mešanica, zmes

ETIMOLOGIJA: iz enolončen iz en lonec

folkloríst folklorísta samostalnik moškega spola [folkloríst]

1.

strokovnjak za folkloro

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

folklornik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folklorist iz ↑folklora

glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]

1.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba

1.1.

;

SINONIMI:

goba

STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]

1.

goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus

1.1.

STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba

góbov góbova góbovo pridevnik [góbou̯ góbova góbovo]

ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; SINONIMI: gobji

ETIMOLOGIJA: ↑goba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati]

v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]

1.

zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...

krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]

klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu

ETIMOLOGIJA: ↑krvav

néonka néonke samostalnik ženskega spola [néọnka]

1.

manj formalno fluorescenčno ali neonsko svetilo

2.

majhna riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, ki živi v porečju Amazonke; primerjaj lat. Paracheirodon innesi

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba

podmèt podméta samostalnik moškega spola [podmèt]

zmes za zgostitev jedi, navadno iz moke in vode

ETIMOLOGIJA: iz podmetati iz ↑metati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rókfor rókforja in rokfór rokfórja; in roquefort samostalnik moškega spola [rókfor] in [rokfór]

poltrdi sir iz ovčjega mleka z modro plesnijo, po izvoru iz Francije

ETIMOLOGIJA: ↑roquefort

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína]

svinjsko meso

ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja

vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]

1.

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

2.

iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela

2.1.

iz tehnike in tehnologije

3.

priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda

4.

iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi

STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...