Tiskanje

hú1 medmet

1.

ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

ponovljeno

1.2.

ponovljeno

izgovarja se z večjo jakostjo

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), ↑uuu

klôščevec klôščevca samostalnik moškega spola [klôščevəc]

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike ricinus

ETIMOLOGIJA: iz klošč ‛klop’ po zgledu lat. ricinus - več ...

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski]

1.

ki je v zvezi z osli 1. ali gojenjem oslov 1.

STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka]

1.

majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje

2.

stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje

ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...

rícinus rícinusa samostalnik moškega spola [rícinus]

1.

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike kloščevec

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. ricinus, prvotno ‛klop’, ker oblika semen tega grma spominja na klopa - več ...

tercét tercéta samostalnik moškega spola [tercét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno pevcev

2.

skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: trio

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Terzett) iz it. terzetto iz terzo ‛tretji’ < lat. tertius

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

1.

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

2.

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

3.

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

3.1.

ekspresivno

4.

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.