klór -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klór... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klorírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran -a -o:
klorirana voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izpodrívati -am in spodrívati -am nedov. (í) 1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor: ladja izpodriva vodo / klor izpodriva brom iz spojin 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati: izpodriva ga pri dekletu;
v službi ga izpodrivajo / plevel izpodriva kulturne rastline; velika podjetja so začela izpodrivati manjša 3. začenjati se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: novi stroji izpodrivajo stare;
uvoženo blago izpodriva domače / nova doživetja izpodrivajo spomine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sôl3 -í [sou̯] ž (ȏ) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol;
kupiti, pridobivati sol;
posuti, potresti s soljo;
rudnik soli;
ščepec soli;
okus po soli;
konzerviranje v soli;
sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
flúor -a in -ja m (ȗ) kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F: atomi fluora;
količina, vsebnost fluora;
kalcij, klor in fluor / nasprotniki, zagovorniki dodajanja fluora v pitno vodo, zobne paste; zobna pasta s fluorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
halogén1 -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spojína -e ž (í) kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom;
uvajati klor v spojine;
spojina železa in žvepla;
struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske spojine; dušikove, kalijeve spojine; nasičene, nenasičene spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kloro... ali klóro... prvi del zloženk (ọ̑) kem. nanašajoč se na klor: klorovodik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klórov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.