Br simbolsimbol za kemijski element brom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Br, simbola za element ↑brom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Cl simbolsimbol za kemijski element klor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Cl, simbola za element ↑klor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ClPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Cl samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [cə̀lə̀], rodilnik [cə̀lə̀] in [céèl], rodilnik [céèl]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Cl -- [ceèl] m, simb. (ȅ) kem. klor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik] 1. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec 1.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
F2 simbolsimbol za kemijski element fluor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. F, simbola za element ↑fluor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
flúor -a in -ja m (ȗ) kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F: atomi fluora;
količina, vsebnost fluora;
kalcij, klor in fluor / nasprotniki, zagovorniki dodajanja fluora v pitno vodo, zobne paste; zobna pasta s fluorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
halogén1 -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
I simbolsimbol za kemijski element jod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. I, simbola za element ↑jod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
izotópsko méšani elemênti -- -ih -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
izpodrívati -am in spodrívati -am nedov. (í) 1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor: ladja izpodriva vodo / klor izpodriva brom iz spojin 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati: izpodriva ga pri dekletu;
v službi ga izpodrivajo / plevel izpodriva kulturne rastline; velika podjetja so začela izpodrivati manjša 3. začenjati se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: novi stroji izpodrivajo stare;
uvoženo blago izpodriva domače / nova doživetja izpodrivajo spomine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór klóra samostalnik moškega spola [klór] dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, kemijski element; simbol: Cl
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. Cl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
klọ̑r -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klōr, m. neki plin, das Chlor, Cig., Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) klóramín, klórbenzén
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klór... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klórfluorogljíki -ov m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klorȋd – glej klọ̑r
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klorírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran -a -o:
klorirana voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klorȋrati – glej klọ̑r
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kloro... ali klóro... prvi del zloženk (ọ̑) kem. nanašajoč se na klor: klorovodik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klorofȋl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klórov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kloróza kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza] iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomije listna bledica
STALNE ZVEZE: železova kloroza ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz ↑klor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nátrij nátrija samostalnik moškega spola [nátri] mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Na
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Natrium) iz novolat. natrium, to prek frc. natron ‛natrijev karbonat dekahidrat’ in špan. natrón iz arab. naṭrūn
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nèkovína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
póliklorírani bífeníli -ih -ov m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
polivinȋl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Različno pregibanje besed »ar« in »hektar«Zanima me, zakaj se hektar lahko pregiba na dva načina, ar pa ne, čeprav beseda hektar izhaja iz besede ar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sôl3 -í [sou̯] ž (ȏ) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol;
kupiti, pridobivati sol;
posuti, potresti s soljo;
rudnik soli;
ščepec soli;
okus po soli;
konzerviranje v soli;
sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
solík, m. = natron, Cig.; — = žveplenokisli natron, Nov.; (tudi: = klor, Cig.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
spojína -e ž (í) kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom;
uvajati klor v spojine;
spojina železa in žvepla;
struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske spojine; dušikove, kalijeve spojine; nasičene, nenasičene spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stratosfêra stratosfêre samostalnik ženskega spola [stratosfêra] 1. iz meteorologije območje atmosfere na višini približno od 10 do 50 km od Zemljinega površja
2. ekspresivno območje, v katerem je stopnja česa zelo visoka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Stratosphäre, frc. stratosphère, angl. stratosphere iz lat. strātum v pomenu ‛plast’ + gr. sphaĩra ‛krogla, obla’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zẹ̑l1 zelȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zelȅn -éna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.