Tiskanje

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

1.

ki vsebuje balzamični kis

2.

ki spominja na balzam 3.

3.

ki vsebuje balzam 1.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bám in bàm medmet

1.

posnema srednje visok zvok zvona

2.

posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo

3.

ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa

ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]

1.

okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit

1.1.

manj formalno

1.2.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biserček

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček

STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...

blízu1 prislov [blízu]

1.

v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava

2.

v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine

ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...

Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave

brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica]

slepim namenjena pisava s kombinacijami izbočenih pik, ki se bere s tipom; SINONIMI: Braillova pisava

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz Braillova pisava

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]

1.

ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

disléktičen disléktična disléktično pridevnik [disléktičən disléktična disléktično]

1.

ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dyslektisch, glej ↑disleksija

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]

1.

ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

1.1.

2.

ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

duhovíto prislov [duhovíto]

1.

takó, da je domiselno in šaljivo

2.

takó, da je zasnovano, izvedeno domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duhovit

épik épika samostalnik moškega spola [épik]

1.

kdor se ukvarja s pisanjem epike

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ↑ep

epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf]

1.

besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči

1.1.

2.

ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško

3.

ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’

fáraonski fáraonska fáraonsko pridevnik [fáraọnski]

ki je v zvezi s faraoni

STALNE ZVEZE: faraonska mravlja
ETIMOLOGIJA: ↑faraon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

genealogíja genealogíje samostalnik ženskega spola [genealogíja]

1.

veda, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom rodov, sorodstvenih povezav; SINONIMI: rodoslovje

1.1.

;

SINONIMI:

rodoslovje

2.

podatki o izvoru česa sploh; SINONIMI: rodoslovje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Genealogie, angl. genealogy, frc. généalogie in) lat. geneālogia iz gr. geneālogía ‛rodopis, rodovnik’ iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]

1.

krajše pojasnilo, opomba k besedilu

2.

krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje

3.

iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...

góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski]

1.

ki je v zvezi z gobarji ali gobarstvom

1.1.

gobarje

gobarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑gobar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški]

1.

ki je v zvezi z gorniki1 ali gorništvom

1.1.

gornike1

gorništvu

ETIMOLOGIJA: ↑gornik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]

1.

iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

inkunábula inkunábule samostalnik ženskega spola [inkunábula]

iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva prvotisk

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. incunabula, prvotneje ‛zgodnja oblika’, množina od lat. incūnābulum ‛povoj, plenica’

kardinálov kardinálova kardinálovo pridevnik [kardinálou̯ kardinálova kardinálovo]

1.

ki je v zvezi s kardinalom, pripada kardinalu

1.1.

kardinalom

ETIMOLOGIJA: ↑kardinal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kartónka kartónke samostalnik ženskega spola [kartónka]

1.

otroška knjiga s kartonastimi listi, navadno z veliko slikami in malo besedila

2.

manj formalno embalaža za tekočine iz plastificiranega kartona

ETIMOLOGIJA: ↑karton

katárza katárze samostalnik ženskega spola [katárza]

1.

iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji

2.

ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’

katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri]
I. vprašalni zaimek

1.

sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto

1.1.

samostalniški zaimek

II. poljubnostni zaimek

1.

izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja

1.1.

samostalniški zaimek

III. oziralni zaimek, kot veznik

1.

zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto

1.1.

samostalniški zaimek

zlasti v predmetnih odvisnikih

2.

v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka

2.1.

v rodilniku

v prilastkovih odvisnikih

ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

1.

sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...

lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajanje

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

leposlôvni leposlôvna leposlôvno pridevnik [leposlôu̯ni]

ki je v zvezi z leposlovjem

ETIMOLOGIJA: ↑leposlovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

literarizíran literarizírana literarizírano pridevnik [literarizíran]

ki je napisan kot literarno delo ali vključuje literarne prvine

ETIMOLOGIJA: ↑literarizirati

literarizírati literarizíram dovršni in nedovršni glagol [literarizírati]

napisati kot literarno delo ali vključevati literarne prvine

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. literarisieren iz ↑literarni

nèzamisljív nèzamisljíva nèzamisljívo pridevnik [nèzamisljíu̯ nèzamisljíva nèzamisljívo]

1.

ki si ga ni mogoče zamisliti

2.

ekspresivno ki obstaja v veliki meri

ETIMOLOGIJA: ↑ne + zamisljiv iz ↑zamisliti

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

1.

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

2.

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

3.

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je]

1.

veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

operéta operéte samostalnik ženskega spola [operéta]

odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. operetta, iz ↑opera

parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja]

1.

umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

populáren populárna populárno pridevnik [populárən]

1.

ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh

1.1.

2.

ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem

STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...

pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...

prvésnica prvésnice samostalnik ženskega spola [pərvésnica]

1.

iz medicine ženska, ki prvič rodi

2.

iz veterine samica, ki prvič skoti

ETIMOLOGIJA: ↑prvi

prvotísk prvotíska samostalnik moškega spola [pərvotísk]

1.

prva izdaja tiskanega dela

2.

iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva inkunabula

ETIMOLOGIJA: ↑prvi + ↑tiskati

satírično prislov [satírično]

takó, da je prisotna, izražena satira

ETIMOLOGIJA: ↑satirični

simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]

1.

iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema

2.

iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti

3.

ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij

4.

ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...

špèh špêha samostalnik moškega spola [špèh]

1.

neformalno podkožno maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču

1.1.

neformalno

2.

neformalno podkožno maščobno tkivo pri človeku

3.

neformalno, ekspresivno zelo debela, obsežna knjiga, publikacija

FRAZEOLOGIJA: špeh bomba
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, nejasnega izvora - več ...

teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški]

1.

ki je v zvezi s teologi ali teologijo

ETIMOLOGIJA: ↑teologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vegánski vegánska vegánsko pridevnik [vegánski]

1.

ki je v zvezi z vegani ali veganstvom

1.1.

vegane

ETIMOLOGIJA: ↑vegan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]

1.

podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar

2.

slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje

STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]

1.

neformalno milo

2.

neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica

FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...