péšpótnik -a in péš pótnik -- -a m, člov. (ẹ̑-ọ̑)
popotnik, ki hodi, potuje peš: Hrib je raj za uživaške pešpotnike, ki se znajo pogovarjati s prijaznimi domačini in ki imajo radi udobno, prijetno hojo po slemenih, skozi senčne gozdove, čez košenice, ob varnih markacijah E ↑péš… + (↑)pótnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.