Tiskanje

bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

čohljati [čohljáti čohljȃm] nedovršni glagol

čohljati, čohati, štrigljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

črnokòž, -kǫ́ža, adj. schwarzhäutig: divji črnokoži razbojniki, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

drpavsati se [drpȃvsati se drpȃvsam se] nedovršni glagol

močno se praskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hȓčkov, adj. Hamster-: hrčkova koža, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče-Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izríniti, -rȋnem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.-Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jágnjetov, adj. = jagnječji: jagnjetova koža, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kȃlati 1., -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kọ̑st, -ȋ, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.-C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kóuža tudi kóža -e ž
1. človeška koža: Cutis Kou'sa KMS 1780, A7b; Kou'sa Bor KM 1790, 93(a); mené potom eta moja kouſa okouli vzeme SM 1747, 32; Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; Ino gda kou'zo mojo csrvjé zvrtajo KŠ 1754, 139; ſzkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90
2. živalska koža: szo sze na 'sivinszkih kou'saj kotali KOJ 1848, 6; Csrvôv gôla kô'za AI 1878, 9; Lisica dlakasto kožo má AI 1878, 9; pren. Zdáj je grcski Czaszar szvojo oroszlánszko kou'so z-liszicsinov dosztávo, tanács dávajoucsi KOJ 1848, 30
3. usnje: Bio je pa Ivan odeti ſtrſztmi kumile, i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kozina [kozína] samostalnik ženskega spola

kozja koža

PRIMERJAJ: kozličevina, kozlovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kozličevina [kozlíčevina] (kozličevna) samostalnik ženskega spola

kozja koža, usnje

PRIMERJAJ: kozina, kozlovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kozlovina [kozlọ́vina] (kozlovna) samostalnik ženskega spola

smrdeč človek
kozja koža, usnje

PRIMERJAJ: kozina, kozličevina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koža [kọ́ža] samostalnik ženskega spola

koža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koža ž, F40, byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena koṡha; cutis, koṡha; duricorius, -a, -um, terde koṡhe; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; melota, jaṡbizhova kooṡha; pellis, -lis, koṡha; pellis elaborata, iṡdélana koṡha, vſtrojena koṡha; pericranium, koṡha te buzhe na glavi; philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha; vellus, -ris, volna, koṡha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koža -e ž koža: glatka kosha im. ed. garbaſta poſtane ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa im. ed., bo tarda, inu zherna ratala ǀ vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa im. ed. ǀ kuſt, inu koſsa im. ed., vſa saflicana, inu restergana ǀ tvoja glava nima koshe rod. ed., inu laſſy ǀ dalej bom od koshe rod. ed. S. Jerneia danaſs govuril ǀ Hzhere bi do koshe rod. ed. Ozheta, inu Mater slekle ǀ is koshe rod. ed. de imaio en boben ſturiti ǀ kosho tož. ed. s'ſebe terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho tož. ed. ǀ ſo njega malali s' Leuvio kosho or. ed. ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla, inu v'mej kosho or. ed. oſtala ǀ Bug prezei dvej Koſsi tož. dv. jem naprej postavi, inu sapovej de tiste imajo oblezhi ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe im. mn. ſmerdele ǀ Kadar bi mogozhe bilu ſhive bi oderli, inu nyh Koshe tož. mn. predali ǀ s' koshamy or. mn. oblezhen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koža sam. ž ♦ P: 20 (TM 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kožica -e ž koža: Rezimo, de je taiſta lepa bella koshiza im. ed., katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa, inu de ſi lih roſa je bila padla, inu ſmozhila ſemlo, ali te kozhize rod. ed. ſe nej bila doteknila ǀ Vſe njegove koshize im. mn. ſo G. Boga zhaſtile ǀ sa tiga volo karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh andverh, sakaj de ſi lih koshize im. mn. ſmerdé ǀ de bi ſmert vſe skusi pred ozhmy imel, G. Bug s'mertue shivine Koshiz rod. mn. mu je bil guant ſturil ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize tož. mn., inu pepeu ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati, zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tož. mn. tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi, inu nesapezhati ǀ G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize tož. mn. ǀ po vſyh shilah, inu koshizah mest. mn. tauzheio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

krìti kríjem nedov. pokrivati: Födni, krijem -iti AIN 1876, 62; Njegovo telo krije debela, razpokana koža AI 1878, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

krzen [kŕzǝn] (krzno) samostalnik moškega spola

krzno
usnje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lȋšpati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lǫ́čiti 2., -im, vb. impf. (pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lòvski -a -o prid. lovski: Lovski pes AI 1878, 8; kovran, šteri je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; Njegova [jazbečeva] koža se nuca za lovske turbe AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lúpiti, -im, vb. impf. die weiche Schale o. Rinde ablösen, schälen; jabelko, repo, drevo l.; — l. se, sich schälen, sich schelfen, sich schiefern; koža se mi lupi; sich blättern (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

madrovina [mādrovina] (madrovna) samostalnik ženskega spola

kunje krzno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nastŕhniti, -stȓhnem, vb. pf. rauh werden: koža mi je nastrhnila od straha, Cig.; nastrhnjen (pravilneje: nastrhel) od mraza, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108
nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

osípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.-Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

oslǫ́vski, adj. Esels-; oslovska koža, glava; — eselhaft, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ovčnina [ovčnína] samostalnik ženskega spola

ovčja koža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pibrovina [píbrovina] (pibrovna) samostalnik ženskega spola

bobrova koža, krzno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pòdlog -a m podlaga: Jelenov(a) koža se nüca za rokajice, hlače, za podlog v postelaj AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

póutni tudi pótni -a -o prid. poten, popoten: ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; bio je Szilás nyegov poutni tiváris KM 1796, 128; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroſkom pokrejpis KM 1783, 59; vu baracskoj hali z-poutnim lisztom (paszus) zavarvani tudi prisao KOJ 1845, 60; Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

praskati [prȃskati prȃskam] nedovršni glagol

praskati

PRIMERJAJ: prašniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prevléka -e ž prevleka: Njegova (jazbeca) koža se nüca za lovske turbe, za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ripsati [rȋpsati] nedovršni glagol

drsati, brusiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

strán -a m
1. stran, del: naj te na lejvi sztrán ne vr'se Szin Bo'ſi KM 1783, 285; Ti pravicsni na moj sztrán sztôpijo TA 1848, 116; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Koža je na hrbti i na dvá strána pét centimetere debela AI 1878, 20; Ár nemajo ſztána, Znikaksega ſztrána BKM 1789, 333; kak ſze má vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2
2. oseba, skupina ljudi glede na osebo, skupino z nasprotnim ciljem: tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2; Na orszácskom szpráviscsi zvün onoga sztrána, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 2; sze szlisijo szkrágnyemi lévomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3; Ovi vszi on sztran vözadévsi, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 3; Mogôcsno, ka od etiva sztrána tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

škrbati [škŕbati škŕbam] nedovršni glagol

glodati, praskati, škrbati

PRIMERJAJ: škrtati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

škrìnjica -e ž
1. skrinjica: Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10; pren. Eto más i miſzli Vuſzrczá skrinyiczi KŠ 1754, 247
2. majhna krsta: vetoj vöri ſze ti prav Scsé skrinyicza prineſzti KŠ 1754, 408; V-toj máloj skrinyiczi z-práhom poſztánenyé SŠ 1796, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.-Erj. (Torb.), Tolm., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

teletina [telẹ̑tina] samostalnik ženskega spola

telečja koža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu-Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tùrba -e ž torba: Pera Turba KMS 1780, A8; Ni turbe na pout ſzi ne vzemte KŠ 1771, 32; Zatejm je hitro z-ſzvoje turbe vö vzéo Dávid eden kamen KM 1796, 56; kaj bi nikaj ne vzéli na pout, ni turbo KŠ 1771, 118; gde szo lêpe turbe vöszkladjene bilé KAJ 1870, 116; szvoje turbe szo peski noszili KAJ 1870, 72; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.-Jarn. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zagnánəc, -nca, m. die Hautverhärtung, die Schwiele, M., Kr., Savinska dol.; pos. = zagnana koža na dlani, C., Polj.; — ein Auswuchs am Fußdaumen, Kr.; — die Hitzblatter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zȃjčji, adj. Hasen-; zajčja dlaka, koža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.