kóuža tudi kóža -e ž 1. človeška koža: Cutis Kou'sa KMS 1780, A7b; Kou'sa Bor KM 1790, 93(a); mené potom eta moja kouſa okouli vzeme SM 1747, 32; Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; Ino gda kou'zo mojo csrvjé zvrtajo KŠ 1754, 139; ſzkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90 2. živalska koža: szo sze na 'sivinszkih kou'saj kotali KOJ 1848, 6; Csrvôv gôla kô'za AI 1878, 9; Lisica dlakasto kožo má AI 1878, 9; pren. Zdáj je grcski Czaszar szvojo oroszlánszko kou'so z-liszicsinov dosztávo, tanács dávajoucsi KOJ 1848, 30 3. usnje: Bio je pa Ivan odeti ſtrſztmi kumile, i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
strán -a m 1. stran, del: naj te na lejvi sztrán ne vr'se Szin Bo'ſi KM 1783, 285; Ti pravicsni na moj sztrán sztôpijo TA 1848, 116; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Koža je na hrbti i na dvá strána pét centimetere debela AI 1878, 20; Ár nemajo ſztána, Znikaksega ſztrána BKM 1789, 333; kak ſze má vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2 2. oseba, skupina ljudi glede na osebo, skupino z nasprotnim ciljem: tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2; Na orszácskom szpráviscsi zvün onoga sztrána, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 2; sze szlisijo szkrágnyemi lévomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3; Ovi vszi on sztran vözadévsi, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 3; Mogôcsno, ka od etiva sztrána tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škrìnjica -e ž 1. skrinjica: Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10; pren. Eto más i miſzli Vuſzrczá skrinyiczi KŠ 1754, 247 2. majhna krsta: vetoj vöri ſze ti prav Scsé skrinyicza prineſzti KŠ 1754, 408; V-toj máloj skrinyiczi z-práhom poſztánenyé SŠ 1796, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108 nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pòdlog -a m podlaga: Jelenov(a) koža se nüca za rokajice, hlače, za podlog v postelaj AI 1878, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
póutni tudi pótni -a -o prid. poten, popoten: ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; bio je Szilás nyegov poutni tiváris KM 1796, 128; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroſkom pokrejpis KM 1783, 59; vu baracskoj hali z-poutnim lisztom (paszus) zavarvani tudi prisao KOJ 1845, 60; Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prevléka -e ž prevleka: Njegova (jazbeca) koža se nüca za lovske turbe, za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tùrba -e ž torba: Pera Turba KMS 1780, A8; Ni turbe na pout ſzi ne vzemte KŠ 1771, 32; Zatejm je hitro z-ſzvoje turbe vö vzéo Dávid eden kamen KM 1796, 56; kaj bi nikaj ne vzéli na pout, ni turbo KŠ 1771, 118; gde szo lêpe turbe vöszkladjene bilé KAJ 1870, 116; szvoje turbe szo peski noszili KAJ 1870, 72; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
krìti kríjem nedov. pokrivati: Födni, krijem -iti AIN 1876, 62; Njegovo telo krije debela, razpokana koža AI 1878, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lòvski -a -o prid. lovski: Lovski pes AI 1878, 8; kovran, šteri je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; Njegova [jazbečeva] koža se nuca za lovske turbe AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.