Tiskanje

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

božìčno -ga s božič, božični prazniki: na steroga konec szpádnejo kolede (bo'zicsno) KAJ 1870, 160

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

buditi [budīti budím] nedovršni glagol

buditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cilj [cȉlj] samostalnik moškega spola

cilj, konec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dejano je z nami [dejáno je z nȃmi] dovršna glagolska zveza

z nami je konec, po nas je

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dodelati [dodẹ́lati dodẹ̑lam] dovršni glagol

izdelati do konca; dokončati; dovršiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

do konča gl. do, konec ♦ P: 1 (DAg 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dokončánje -a s
1. dokončanje, konec: steri je zecsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; liki je gotova bila vola, tak i dokoncsanye ztoga ka máte KŠ 1771, 542; k-odicsenomi dokoncsanyi gotovoga boja KOJ 1848, 118
2. sklep, odločitev: Dokoncsanye sze szlavanyom zgodi AI 1875, br. 2, 3; Zdokoncſanyá ſcsés tvojega Kraj vzeti BKM 1789, 404; pouleg ſzvojega moudroga dokoncsanya KM 1790, 44; nega sztálnoga dokoncsanya KOJ 1833, 5; (poszlavci) sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; je oblübo, ka obcsinſzko dokoncsanye na meſzti nihá KM 1790, 88; Poſzlüsa nyé dokoncsanye BKM 1789, 269; Po dokoncsanyem goripisza AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo dokoncsanya KM 1790, 90; nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; je orszácskoga szpráviscsa Dokoncsanya dopüszto vogerszki szpiszati KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dokončávanje -a s
1. konec: Dokoncsávanye liſztá KŠ 1771, 569; Da bi ſze vu dokoncsávanyi punoſzti vrejmena KŠ 1771, 574
2. sklep, odločitev: poszlaniksztva dokoncsávanye, ka na koliko nasztroski vovdárijo AI 1875, br. 1, 1
3. zbor, skupščina: dokoncsávanye KOJ 1833, 184

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dokònček -čka m
1. konec: steroj dokoncsek niscse nevê naprê AIP 1876, br. 1, 3
2. končnica: to je dosztávek, ali dokoncsek AIP 1876, 12; dosztávlavsi etakse dokoncske KOJ 1833, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dokončétek -tka m konec: Ti boj i nyé dokoncsétek V-meni KAJ 1848, 157

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dolistopati [dólistọ́pati dólistọ́pam] (doli stopati) nedovršni glagol

sestopati
odnehovati, prenehavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dramiti se [dramīti se drámim se] nedovršni glagol

dramiti se, prebujati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gasiti [gasīti gasím] nedovršni glagol

gasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gledéč tudi gledóč tudi gledóuč prisl. glede: Na ſtero gledécs miloſztivni Goſzpodin Boug, dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3; Na ſtero gledécs akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli dönok ne neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Szmiluj mi ſze na tou gledécs BKM 1789, 438; Szmiluj ſze mi na tou gledécs SŠ 1796, 47; Neobergenoſzt, na stero gledocs je Boug vſze eden SM 1747, 33; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A. O ſztálnoſzt SM 1747, 33; Ne právim pa tou na moje zmenkanye gledoucs KŠ 1771, 599; na té konec, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; nej ſzamo na te mále, nego telikájse na ſztarejse gledoucs KM 1796, 52; csiſzte ſzo i na krſzcsanſztvo gledôcs BRM 1823, II; Ali na eto lêpo domovino gledôcs mámo vszi i szvéte dú'znoszti KAJ 1870, 162; Na polobdelanye, tr'ztvo i rokodelavce glédôcs sze naj vsze mogocsno zgodih AI 1875, kaz. br. 1; Ka pa escse na tejlo gledoucs mámo cſiniti KŠ 1754, 210; Na meſtrio gledoucs je bio vrács KŠ 1771, 158; ali tou je na nyé gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; Mi szmo toti na Vero gledoucs vsi Krsztseniczke KOJ 1833, XI; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; pri té znaményaj na pocsivanya gledôcs AIN 1876, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.-Mik.; na konec godišča, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest (z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gròb -a m
1. grob: nyih gerloie eden odperti grob TF 1715, A7b; i grob tvoi SM 1747, 68; i grob tvoi SM 1747, 68; Bio je vu ográczi grob nouvi KŠ 1771, 331; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; Sztani gori zgroba BKM 1789, 88; Pokopan je vgrob KŠ 1754, 109; Zdaj me 'se denejo v-grob moj SŠ 1796, 4; vu kmicsnom grobi mojem SM 1747, 78; Leſal bom vgroubi kmicsnom SM 1747, 74; gda ſze je vgroubi o'zivo KŠ 1754, 110; je 'ze ſtiri dni bio vu grobi KŠ 1771, 304; vszi pokopicsi pri grobi vmorjeni KOJ 1848, 5; Csi bi mogli v-grobi preidti KAJ 1848, 7; I grobovje ſzo ſze odpirali KŠ 1771, 96; pribi'zi knyemi zgrobouv eden cslovik KŠ 1771, 114; dvá vragometna, zgrobov vö idoucsa KŠ 1771, 27; priſzpodobni k-grobom obejljenim KŠ 1771, 77; Ar czimprate grobe prorokov KŠ 1771, 77; je on naſſe grobe na kamure napravo KŠ 1754, 109; vſi, ki ſzo vgrobájh KŠ 1754, 139; nego vu grobáj KŠ 1771, 194
2. konec življenja, smrt: ide kſzvojemi grobi KŠ 1771, 261; i prek groba KAJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hǘdi -a -o prid.
1. slab v moralnem pogledu: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; i hüdi cslovik zhüdoga ſzrczá hüda prináſa KŠ 1771, 40; hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 176; komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak jáko je mislenye, i cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; Hüdoga nepriátela hüdo naminyávanye KŠ 1754, 246; Csi pa okou tvoje bode hüdo KŠ 1771, 19; nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a; Od hüdoga po'selejnya KM 1783, 9; Tak bode i etomi hüdomi národi KŠ 1771, 41; Hüdo zmislenye zavr'zi BRM 1823, 3; vu telovnom hüdom poſeleinyi SM 1747, 48; 'Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; naj ſze zetim hüdim ſzvejtom ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; rávno ſz-tejm hüdim nakányanyem KM 1796, 124; Vládnike poſtüjo, csi ſzo gli hüdi KŠ 1754, 219; Csi záto vi, hüdi bodoucsi, znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; Ar zſzrczá zhájajo hüda mi'zlejnya KŠ 1771, 51; csüdna i hüda dugoványa delati KŠ 1754, 19; od Angelov, dobri ino hüdi SM 1747, 34; Szpravi na nikoj hüdi lüdi na nas kvár hüdo naminyávanye KŠ 1754, 224; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti, a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; escse i tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Gda Boug vſze hüde ino skodlive tanácſe doli potere TF 1715, 28; Salüiemo vſzeh naſse hüde ino teske grehe SM 1747, 55; ki ſzte nigda tühénczi i nepriátelje bili ſzpámetyov vu hüdi delaj KŠ 1771, 604; kteri goſzpodüio, zhüdimi Dühmi SM 1747, 27; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; i huda ſzkusávanya SM 1747, 65; ki ne hodi vu hüdi lüdi tanácsi SM 1747, 92; ni zhüdim vcsinenyem SM 1747, 88
2. ki ima odklonilen odnos do koga: je on na Hunyadia tak hüdi bio, da ga je Wladiszlavi steo v-rouke dobiti KOJ 1848, 55
3. ki napada koga: [krokodil] strašno hüda stvár AI 1878, 30
4. slab, neprijeten: Vu vſzákom hüdom vrejmeni BKM 1789, 347; to'ziti zácsao nad hüdov szrecsov szvojov KAJ 1870, 78; Da hüd’ ſzen na nász ne pride BKM 1789, 381; Da hüd ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; i pripetjé je hüdi konec melo KAJ 1870, 41; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92
5. strgan: obütel ji je hüda bila KAJ 1870, 61
hǘši -a -e hujši, slabši: Hüsi ſzi kak prvle BKM 1789, 261; Hüsi szem tak jasz, krsztsenik KAJ 1848, 168; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta, i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; med dobrimi angyeli jeſzte réd .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; vcsinyena ſzo nyim ta ſzlejdnya dugoványa hüſa od ti prvi KŠ 1771, 721; ſzebom vzeme ſzeden drügi dühouv hüſi od ſzébe KŠ 1771, 208
nájhǘši tudi nájhǘjši -a -e najhujši, najmočnejši: Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Najhüsa pitvina je palinka KAJ 1870, 46; ranyen je mogao z náj hüjsega ognya procs nesen biti KOJ 1848, 104
hǘdi -a -o sam. hudi: te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; I zvodi te ta hüdi KAJ 1848, 231; tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; po kom vſze hüdo na náſz prihája KŠ 1754, 176; Ka je Hüdo KMK 1780, 89; ne odávli nikai hüdá od nyega TF 1715, 16; me vſzigdár pomocsi mori znevol i hüda SM 1747, 70; kako od düsevnoga i telovnoga hüda KŠ 1754, 177; Naj náſz od vſzákoga telovnoga hüda obráni KMK 1780, 30; Oszlobodi nász od hüda BKM 1789, 290; Ti ſzi meni bila Od hüda bránila SIZ 1807, 39; delaven cslovek ni hüda necsini KAJ 1870, 105; kaiſzi mené od vſzega hüdoga obarvau TF 1715, 46; hocſe nye od vſzega hüdoga odkupiti SM 1747, 30; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga KŠ 1754, 269; Nego osloubodi nász od hüdoga KM 1783, 11; On bode i vász od hüdoga bráno BKM 1789, 10; On bode i vász od hüdoga bráno BRM 1823, 6; kaj je pa viſse toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; ne ſztante prouti hüdomi KŠ 1771, 16; Prouti ſztánem hüdomi BKM 1789, 129; szi mi obecsao, ka hüdoga odprávis KOJ 1845, 99; Ki kaj hüdoga vidi KOJ 1845, 9; procs od méne vi vszi, ki hüdo delate ABC 1725, A8a; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo KŠ 1771, 30; kai je on na hüdo nágliv SM 1747, 7; Vſze ono hüdo, ſtero cslovik doprneſzé KŠ 1754, 72; zakaj za hüdo máte eto toj 'zeni KŠ 1771, 87; je pa Pápa tak za hüdo szpoznano KOJ 1848, 43; Naj cslovik hüdo z-hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao TA 1848, 6; Zato tu hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini na hüde i dobre KŠ 1771, 17; naj ta hüda od náſz odvrné KŠ 1754, 155; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28; Ár szo me okoli vzelá hüda brez racsúna TA 1848, 33; ki hüda miszlijo prouti meni TA 1848, 27
hǘši -a -e sam. hujši: nego bole escse je na hüsſe prisla KŠ 1771, 116; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; vecs ne grejſi, naj ſze ti kaj hüſega ne zgodi KŠ 1771, 279; Niháj kmiczo i vſza hüsa BKM 1789, 229

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.-C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.-Valj. (Rad), in íglica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izginiti [izgíniti izgȋnem] (zginiti) dovršni glagol

izginiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jenjati [jẹ̑njati

jẹ̑njam

] dovršni glagol

nehati, jenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kàkti vez.
1. med členi v stavku kakor, kot: Úgymint; kakti, nájmre KOJ 1833, 179; Bili ſzmo ſzinovje ſzrditoſzti po natúri, kakti i drügi KŠ 1754, 117; zdrágov krvjouv, kakti ſzkrvjouv Agnecza KŠ 1754, 119; [Jezus] kakti Cloveka je Mati bila Blá'sena Divicza Maria KMK 1780, 14; [greh] ſteri je od nyega kakti örocsina KMK 1780, 89; vcsini mené kakti ednoga ſz-tvoji pokornikov KM 1783, 133; naj i jaſz tebé, kakti 'sivo vretino, vſzigdár 'séjam KM 1783, 79; Kak je on gucſo Ocsákom, Kakti Abrahámi rávno BKM 1789, 17; ſtero ſze vu vodi, kakti vu ednom ogledali, ká'se KM 1790, 38; tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; [tüvárissa] ino ſze, kakti ürocsnika miloscse Bo'se, za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; ár szo oni szvetlou kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, IIII; Pokosen szam kakti tráva KOJ 1845, 127; vcsi prav szpoznávati Bogá, kakti sztvoritela KAJ 1848, 3; sze morejo brezi pomocsi drüge litere zgovárjati, kakti: a, á AIN 1876, 5
2. v primerjalnih odvisnikih: ſze je ſzlobodno vojſzküvati, kakti je tou i ſzám Boug zapovedau KŠ 1754, 40; Kakti i vu naprej zracsúnani ſze veliki rázlocsek nahája KŠ 1771, A7a; Kriſtuſa ne ſzküsávajmo, kakti i niki 'znyih ſzo ga ſzkusávali KŠ 1771, 509; môdre korine glédala, stere kakti modri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; Vse, kaj na sveti živé, je plemen, kakti stvári, nárasi AI 1878, 4
3. kakor hitro: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode, kakti novi mertüki vnücanye bodo vzéti AI 1875, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolède kolèd ž mn. božič: prozimec (predzimec), na steroga konec szpádnejo kolede (bo'zicsno) KAJ 1870, 160; ſztejm ne zapéramo vö te druge dni kolede KŠ 1754, 26; Evang. na Nedelo po Koledaj KŠ 1771, 170; Epiſt. na I. po Koledaj Nedelo KŠ 1771, 564

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konač gl. konec ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konc gl. konec ♦ P: 4 (DB 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konč gl. konec ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

končati [končáti končȃm] dovršni glagol

končati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kónčič, m. dem. konec; = konček 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.-Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Senožeče-Erj. (Torb.); — prim. skonec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kònec2 -nca m nit: Filum Konecz KMS 1780, A8; na kiklej pecse ali hadre zelénimi konczi nasiti rozmarinszki vejnecz KOJ 1845, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec [kónǝc] samostalnik moškega spola

konec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec -nca m 1. konec: ti ſi nash sazhetek, inu konez im. ed. ǀ Ie ſazhetik, inu koniz im. ed. tiga zhloveka ǀ takushen je konz im. ed. tiga shivenia ǀ pres vſiga konza rod. ed. je proſsila sa suojo vbogo slahto ǀ Pokuro bodete delali ali ne bode nikoli konza rod. ed. imela ǀ de bi ſi lih do konza rod. ed. bil ſlap ǀ kadar zhlovek pride k' enimu gvishnimu konzu daj. ed. dobriga djaina ga poklizhe k' lonu Nebeskimu ǀ h'Konzu daj. ed. lejta gre v'skrinio gledat ǀ Pojdite tedaj na konez tož. ed. tijh gaſs ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tož. ed. tiga ſvejta ǀ jo perdash hudizho s'en lusht tiga meſſa, kateri taku hitru konz tož. ed. imà 2. namen: sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash? kaj s'ena miſsu, ali konz im. ed. je tvoj → biti1, → jemati, → storiti, → vzeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec1 [kraj] sam. m ♦ P: 46 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec2 [nit] sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konec3 povdk. ♦ P: 10 (TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

koneč gl. konec ♦ P: 2 (TT 1557, TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konek gl. konec ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kràj -a m
1. kraj, del zemeljske površine: bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8; stere je Balambér z-utrasnyih krajov Ázie privodo KOJ 1848, 3; Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike zdržávajo AI 1878, 7
2. določeno mesto v prostoru: Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7
3. konec, stran zemlje ali neba: liki bliſzk, ki ſze zbliſzne zednoga kraja, ki je pod nébov KŠ 1771, 229; Na ſzrejdi vilicze nyegove pa i toga potoka zetoga i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; szo sze Czaszara Friderika III. razbojniski seregi szkraja Krájnszkoga v-Horvatszko zemlo zaleteli KOJ 1848, 58; vnogo jezér lüdsztva, stero na vsze kraje oblé'ze prôti meni TA 1848, 4; Ar je ona prisla zkrajouv zemlé poſzlüſat modrouſzt Salamonovo KŠ 1771, 41; vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv od edni krajouv nebéſz notri do drügi KŠ 1771, 81
4. rob obleke ali stran predmeta: da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; cserna tábla z-ednoga kraja po dúgom erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
5. izraža veliko mero lastnosti: Oh dobrouta koncza, i kraja nemajoucsa KM 1783, 149; Nejga Boug Kraja koncza nega tvojoj lübéznoſzti BKM 1789, 302

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kraj [krȁj] samostalnik moškega spola

konec
naselje, kraj
dežela
pri oranju nastali jarek; brazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kraj -a m kraj, tj. 1. konec, stran, skrajni del: od nobeniga kraia rod. ed. nej moglu shivejne v'meſtu priti ǀ ſe je bila doteknila Kraja rod. ed. gvanta Christuſaviga ǀ hodi od kraja rod. ed., po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu daj. ed. perulezhi ǀ v' ta drugi kraj tož. ed. te vage ſe je poſtavil ǀ de bi shli na krei tož. ed. tyh gaſs ǀ ſim ſtal per kraju mest. ed. Vode ǀ kloshter, kateri od vſyh kraju rod. mn. je gorel ǀ ſò saperti od vſeh krajou rod. mn., kakor jetniki 2. mesto: na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim kraju mest. ed. ǀ is dalnih krajou rod. mn. ſo k' taiſti hodili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȃjnik, m. 1) das Schwartenbrett, Cig., Jan., BlKr.-M., Notr., LjZv.; — das Halbholz (ein Stück von einmal der Länge nach gesägten oder gespaltenen Bäumen), Cig.; — 2) das Brotränftchen (Scherzel), Guts.; — od zvite potice odrezan konec in posebej spečen, Erj. (Torb.); — 3) das halbe Ackerbeet am Rande des Ackers, Mur.; — 4) der Tuchrand, Mur., C.; das Zettelende (bei den Webern), Cig.; — krajniki, die Hutkrämpe, C.; — 5) der Eckzahn, C.; — 6) der Eckkegel, C.; — 7) der Randreif, C.; — 8) das Seitenstück des Fassbodens, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krajnik [krȃjnik] samostalnik moškega spola

konec, rob deske

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Lercius m osebno lastno ime Lercij: ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali, taku piſſe Laertius im. ed. (V, 327) Diógen Lêrcij, lat. Diogenes Laertius (konec 2. stol.), avtor dela v desetih knjigah o življenju filozofov in njihovih mnenjih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

minénje -a s konec: Môk trplênye Má minênye BRM 1823, 233

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

miniti [minīti mínem] in [miním] dovršni glagol

miniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nahdati [nahdáti nahdám] dovršni glagol

koroško popustiti, odnehati

PRIMERJAJ: odjenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

na kol obesiti [na kȍl obẹ́siti] dovršna glagolska zveza

na kol obesiti, tj. opustiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nakonci gl. konec, na ♦ P: 2 (DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nehanje [nehȃnje] samostalnik srednjega spola

prenehanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nehati [neháti nehȃm] dovršni glagol

nehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nítən, -tna, adj. Faden-: nȋtni konec, das Fadenende.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nohét tudi nojét -a m noht: Unquis Nohét KMS 1780, A7b; Nohét Köröm KM 1790, 92(a); Konec prsztôv odzgora nojét pokriva KAJ 1870, 34; Naednok je samo začnola dečáka nohét smoditi BJ 1886, 9; Nojétov dvajszti i stiri KAJ 1870, 171; negriziszi nojéte KOJ 1845, 26; [krti] májo močne nohéte AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oditi [odíti odídem] dovršni glagol

oditi
opustiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odjenjati [odjẹ́njati odjẹ́njam] dovršni glagol

popustiti, odnehati

PRIMERJAJ: nahdati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ogasiti [ogasīti ogasím] dovršni glagol

pogasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ómega -e ž omega, konec: Govorécsi: ja ſzam Alfa i Omega, te prvi i te ſzlejdnyi KŠ 1771, 768

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omega ž omega v metaforičnem pomenu konec: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha, inu Omega im. ed. ← gr. ὠ μέγα ‛omega, zadnja črka alfabeta’; → alfa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podelati [podẹ́lati podẹ̑lam] dovršni glagol

zaključiti, končati delo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podné -dnéva s
1. poldne: Zacsétek dnéva sze ütra, szredina pôdné, konec vecsér zové KAJ 1870, 158; csi bom pôdne csüo zvoniti KAJ 1870, 128
2. v prislovni rabi opoldne: vlej beté'snoj kravi v-goubecz trikrát na dén: vgojdno, podné i vecsér KOJ 1845, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pògodba -e ž
1. pogodba: Alku; pogodba KOJ 1833, 150; Ovi Avarci pa, ki szo sze tôj pogodbi nej steli podati KOJ 1848, 6; bi rávno telko mlájsov gorivzéli z-táksov pogodbov KOJ 1833, XVI; da sze za vogerszkoga Krála okoróna pod táksov pogodbov KOJ 1848, 20; nego 2. poulek negdasnyih pogodb koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 7
2. pogajanje: Escse v-tisztom, 1866-tom leti v jeszén sze pogodba zacsnola AIP 1876, br. 2, 2; Szamo ka hercegovinanci tô právijo, ka sze znikim pa vnikso pogodbo nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3; poszlanika poszlo, ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pogoreti [pogorẹ́ti pogorím] dovršni glagol

pogoreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokònci prisl. na koncu, konec: Na pokonczi Jakopeſcseka je pa znouvics gori zouro KM 1790, 66; i na pokonczi me gorivzemes vu diko TA 1848, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potrebóča tudi potrebóuča -e ž
1. potreba: naſſe potreboucſe naprei zracſúnanye TF 1715, 26; Potreboucscsa düsi tejli BKM 1789, 118; vám na potreboucso poſzveitil ſzem nyega SM 1747, 83; Da szo pa vu rimszkom Pápi vüpanye tejh potreboucs obaleinya polo'sili KOJ 1848, 70; kaibi nyega pomágali uu vſzeih potrebocsai sitka TF 1715, 15; On je zemlo obdarüvao Z-vszêmi potrebôcsami KAJ 1848, 211
2. stiska: zdâ je 'ze konec vszoj nasoj potrebócsi KAJ 1870, 125; Vpotreboucsi ti nájdes mené BKM 1789, 181; nego uu vſzeih potrebocsáih na pomocs zváli TF 1715, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prebuditi [prebudīti prebudím] dovršni glagol

prebuditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prę́či, prę́žem, vb. impf. heften: Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); (nav. le v sestavah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preidéjnje -a s konec, uničenje: Opomin za volo ſzvejta preidejnya KŠ 1771, 721

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preiti [prejíti prejídem] (prejti) dovršni glagol

miniti, preiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prenehati [prenẹ̑hati prenẹ̑ham] dovršni glagol

prenehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prę́zati 3., prę́zam, prę́žem, vb. impf. binden, Jan.; Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); (nav. le v sestavah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prezkonca gl. konec, prez ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pripetjé -á s dogodek, pripetljaj: 'Zitka pripetjé BRM 1823, 425; i pripetjé je hudi konec melo KAJ 1870, 41; Ali známo, ka je nej tou ſzpripetjá nad nami BKM 1789, 422; Kaj ſze je nej tou nad-tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; On v-pripetjé tú'znoga Nyega zaman nezezáva KAJ 1848, 3; Kak lepô je, csi sze v-etaksem pripetjê szpomené KAJ 1870, 54; Kvám naj ne pridejo ta hüda pripetyá SIZ 1807, 50; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; záto pripetjaj szkoncsávanyaj sze nemore tô zgoditi AIP 1876, br. 5, 1; ár pri največ pripetjaj skoli vréd v vodo odbiži AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prisę̑bən, -bna, adj. zugekehrt: prisebni konec vitre, Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

repíca 1., f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.-Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

risálšček tudi risáoček -a m maj: Riſzaoscseka je gori zourao KM 1790, 66; Riſzauscseka czvetéjo SŠ 1796, 90; szpádne, riszále pa riszálscseka KAJ 1870, 160; Konec velikoga travna ali začétek risalščeka (május) se prinas pokáže AI 1878, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rȋtina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sabǫ̑tnik, m. = konec vasi stanujoč vaščan, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skleniti [sklenīti sklẹ́nem] dovršni glagol

skleniti, zaključiti
določiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sklep [sklȅp sklépa] samostalnik moškega spola

sklep, zaključek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sklepati2 [sklẹ́pati sklẹ̑pam] nedovršni glagol

sklepati, zaključevati
določati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skónca, adv. = s konca, am Ende, Z.; beim Eingange (z. B. der Stadt), Cig.; — endlich, zum Beschlusse, Cig.; — prim. konec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skònčanje -a s
1. konec, uničenje: 'zétva je pa ſzkoncsanye ſzvejta KŠ 1771, 45; i nejdi vö do szkoncsanya cejle szlü'sbe KOJ 1845, 24; sze je eden notripodkradno na szkoncsanye Krála KOJ 1848, 15; Tak bode vu ſzkoncsanyi etoga ſzvejta KŠ 1771, 46; Po szkoncsanyi molitve KOJ 1845, 11
2. sklep, odločitev: da bi pouleg Bo'zega ſzkoncsanya oſztalo KŠ 1771, 468; Nyihovo ſzkoncsanye je eto KM 1796, 128; Lübeznivo je tvoje szkoncsanye KAJ 1848, 139; Pouleg ſzkoncsanya vekivecsnoga KŠ 1771, 578; I tej vſzi prouti Czaſzarovomi ſzkoncsanyi csinijo, govorécsi KŠ 1771, 395; Oh, raduj sze I szkoncsanyi vecsnomi KAJ 1848, 67; ſzmo pa mi piſzali etakse ſzkoncsanye KŠ 1771, 409; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye Goszpodna TA 1848, 3; poszlavcov-kucsa nemore szkoncsanye doprneszti AI 1875, kaz. br. 2; Szkoncsanya Goszpodna szo práva TA 1848

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skončávanje -a s
1. sklep, odločitev: Apoſtolov ſzkoncsávanye ſze vu Antiochii preſté KŠ 1771, 387; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; v-prvom rédi sztalo za volo szkoncsávanya navküpni dugovány AI 1875, br. 1, 1; Nego vcsini nasztaviti za pravicz le'sejse i hitrejse szkoncávanye Táble KOJ 1848, 107
2. konec: zdaj je pa ednouk pri ſzkoncsávanyi ſzvejta na odlo'zenyé grejha ſzkázani KŠ 1771, 687
3. opravljanje: ſzi vſzigdár notri sli popevje na ſzkoncsávanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1771, 685; Tô je szkoncsávanye szlêdnye volé AIP 1876, br. 3, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sprẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; s. del, s. konec; sprednja soba, die Antichambre, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom (n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.-Z.; — 4) = močerad, Planina (Št.)-Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj-M., Mik.; — 4) neka potica, Št.-Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ugasniti [ugasnīti ugásnem] dovršni glagol

pogasiti, ugasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

včenjé -á s
1. učenje, poučevanje: Szlepoſzt je bilou vcſenyé BKM 1789, 59; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; I k-csemi je tomi vcsenyé KAJ 1870, 9; kopalinya vcsenyé AIN 1876, 9; Že je vo včenyé BJ 1886, 4; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9; ki rázlocske csinijo prouti vcsenyej KŠ 1771, 485; Právo volo dáj k-vcsenyej nám KOJ 1845, 123; Včenyei je konec BJ 1886, 3; ſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk ſzvoih skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; i ſoulo mladénczom na vcsenyé poſztavo KŠ 1771, 101; Nagibanye na Vcsenyé Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, VII; sze je sztrosek nej vnou'sao na vcsenyé otrokov KOJ 1845, 6; Včenyé verno poslušam BJ 1886, 6; Kakda vu vcsenyej KŠ 1754, 19; i pravo nyim je vu vcsen-yej ſzvojem KŠ 1771, 111; lagoje naprejidejnye, ſtero vu vcsenyej KM 1790, 18; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; csüdivao ſze je nad vcsejnyem nyegovim KŠ 1771, 74; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9
2. nauk: Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; ka je tou za nouvo vcsenyé KŠ 1771, 396; ka náſz vcsi vcsenyé Kriſztussevo SIZ 1807, 9; ſtera je od vſzega ſzveita moudroſzti ino vcſenyá vékſa TF 1715, 5; Nyegovoga vcsenyá cséſzt KŠ 1754, 102; Stero on ká'ze 'znyegovoga I. Vcsenyá KŠ 1771, 102; gúcsali ſzo od Kriſztuſovoga vcſenyá KM 1796, 84; Naſo pamet Knebeſzkomi vcſenyej prigni BKM 1789, 149; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; Krivo vcenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; ino nám na edno lejpo vcsenyé SIZ 1807, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ven prisl. 1. ven: na tihijm vun je s'njo shal ǀ raijshi ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio ǀ de bi v' njegovi laſtni hishi ga reshalili, inu perſilili v' van bejshat ǀ potegne vnu mezh, inu ga prebode ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rib von is morja potegneio 2. konec, preč: vſy ſo menili de je vun shnim ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi Drugi pomen je kalk po nem. aus; → biti, → venkaj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vzéti vzèmem dov.
1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29
2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117
3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II
vzéti se vzèmem se
1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47
2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57
3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10
vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2
vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV
vzéti -a -o
1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205
2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355
3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vzkónəc, I. adv. = po koncu, aufrecht, C.; — II. praep. c. gen. = konec, am Ende, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zafŕkati, -fȓkam, vb. pf. 1) drehend zurückbiegen: z. konec drota, jvzhŠt.; — aufkräuseln, Cig.; zafrkani lasje, gekraustes Haar, Dict.; brke si z., sich den Schnurbart aufstutzen, Cig., jvzhŠt.; predrzno si brkice z., Erj. (Izb. sp.); — = zavihati: z. si rokav, Dol., jvzhŠt.; — 2) verwerfen, verscherzen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zagozdíti, -ím, vb. pf. verkeilen; konec toporišča v sekirnem uhu z.; z. se, sich einkeilen, sich wie ein Keil hineinpressen; — z. se, = klinasto se končati, sich auskeilen (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zàprtek -tka m
1. vsebina: Zaprtek deszétere Bo'ze zapouvidi KŠ 1754, 67; Zaprtek liſztá XV KŠ 1771, 435
2. konec, sklep: Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zategljìv, -íva, adj. zähe, Cig.; — zategljiva je tekočina, katera se vleče, C.; — zategljiv je pot, ako ga neče biti nikdar konec, Podkrnci-Erj. (Torb.); — langsam: zategljiva rast jezika, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zavrȃtnica, f. 1) die Cravatte, Cig., Jan.; — 2) der Krummhals (lycopsis), Tuš. (B.); — 3) pl. zavratnice = zemlja konec njiv (nam. zvratnice), Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zbùrkanje -a s
1. vihar, nevihta: I ovo veliko zburkanye je poſztanolo vu mourji KŠ 1771, 36; Zburkanye zráka KAJ 1848, IX; Od pogibelnoga vu zráki zburkanya KM 1783, 96; i bodo gládove i zburkanya KŠ 1771, 143
2. hrup, vznemirjenje: nej vu ſzvétki, naj zburkanye ne bode med lüſztvom KŠ 1771, 87; ka je za mojo volo na váſz prislo tou veliko zburkanye KM 1796, 81
3. upor: i vidi zburkanye KŠ 1771, 117; vu vſzákom zburkanyi KŠ 1771, 821; Ki szo zaprva prisli, kak sze zburkanye zacsnolo AI 1875, br. 1, 4; poszlanika poszlo, ka bi eti poszlavci zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3; ka blizi nász nê bojna bila, stera bi zburkanyom protila AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Zevksis m osebno lastno ime Zevksis: Zeuxis im. ed. je bil ſmalal taku naterlih tu grosdje, de tize ſo menile, de je pravu naterlih grosdje ǀ Malar Zeuxes im. ed. je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat Zévksis iz Herakleje, gr. Ζεῦξις (konec 5. stol. pr. Kr.), slikar; → Ksevkses, → Zevsi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zméšati se -am se dov. zmešati se, pomešati se: krv tak odvrnôti, ka sze naj ne zmêsa z-maternom mlekom AI 1875, kaz. br. 7; zvêzde. Naj ſze vküp nevdárijo, Niti nezmêsajo BRM 1823, 107; pren. Po táksem sze Crnagora 'ze v-boj zmêsala AIP 1876, br. 5, 3
zméšani -a -o zmešan, zamotan: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode AI 1875, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.