Tiskanje

bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bèlec -lca m
1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815
2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bròzda -e ž brzda: steri [konj] csobe sze z vüzdov i brozdámi zavreti morejo TA 1848, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bŕsati 1., bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.-Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brsàti -šèm nedov.
1. brcati: kony z-zágnyimi nogámi brsza KAJ 1870, 10; Konj berše BJ 1886, 15
2. upirati se: prouti ſzpiczi brſzati KŠ 1771, 367; Prouti meni brſza BKM 1789, 194

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cáfniti 2., cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ceptáti, -ȃm, vb. impf. = cepetati, Cig.; stark auftreten, Štrek.; stampfen, strampfen: Moj konj cepta, Preš.; otroci jokajo, ceptajo, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cípati, cȋpam, -pljem, vb. impf. 1) schlagen: žila ciplje, Z.; — 2) schwerfällig gehen: c. kakor konj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dȋr, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče-Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dostȃva, f. die Ergänzung, Jan.; der Ersatz, Guts., Jarn.; d. vojaških konj za konjico, die Remontierung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dostávən, -vna, adj. Ergänzungs-: dostavni konj, das Remontepferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.-Mik.; — pogl. drozgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.-C., Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

harina -e ž kljuse: Premislite de sheno, ali mosha vſeti, nej eno harino tož. ed., ali kojna kupiti, kateri zhe vam nedopadeio yh morite spet predati (V, 91) Pleteršnik navaja vzhštaj. harȅ, -ẹ́ta ‛konj, kljuse’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

híba 1., f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

híncniti, hȋncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hlápavəc, -vca, m. konj, ki zrak iz želodca puha, der Kopper, Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hliptáti, -ȃm, vb. impf. nach Luft schnappen, schwer athmen, keuchen, Mur., Cig., Jan., C.; konj po zraku hlipta, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hódən 1., -dna, adj. 1) gut gehend, gut zu Fuße, Cig.; hoden (hodan) konj, Gor.-M., C.; starec nisem več tako hoden, kakor v mladih letih, LjZv.; — 2) gangbar: hodna pot, Cig., Jan.; — 3) hodni teden, die Bittwoche, hodna nedelja, der fünfte Sonntag nach Ostern, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hȓcati, -cam, vb. impf. schnarchen, C.; konj hrca, stößt Luft durch die Nüstern aus, C.; — sich schneuzen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hrómav, adj. hinkend: h. konj, Andr.; — krüppelhaft, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.-C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

húliti 1., hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.-C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.-C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.-C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izpočíti se, -čȋjem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jàhanec -nca m jahanec, jahalni konj: Paripa; jahanecz KOJ 1833, 168; dokecs András z-jahancza na kla sze neprekupiczne KOJ 1848, 18; szo tü lih zadoszta pase najsli za szvoje jahancze KOJ 1914, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jàhar -a m jahanec, jahalni konj: Obszedláni i ovüzdani jahar nemirovno csáka vérta szvojega KMS 1780, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jahon [jahọ̑n] samostalnik moškega spola

kljusač, tj. jezdni konj, ki istočasno premika noge leve oziroma desne strani

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jèzdec -a m jezdec: z ednim razkovánim zlátom bi se mogo konj z jezdecom pokriti AI 1878, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jẹ́ža 1., f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj-M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klavzáti, -ȃm, vb. impf. = krevsati, einhertrotten: nemarno klavzajoč konj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.-Mik.; konj kleca, Soška dol.-Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.-Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kljusa [kljúsa] samostalnik ženskega spola

tovorni konj

PRIMERJAJ: muša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kobila [kobíla] samostalnik ženskega spola

kobila

PRIMERJAJ: konj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

koin, koinjar, kojn ipd. gl. konj konjar ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komȃrčast, adj. klumpfüßig: k. konj, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kònj -a m konj: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; i ovo eden bejli kony KŠ 1771, 776; i bej'sao je 's-nyim navküp i nyegov kony KM 1790, 18; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; Kralice kony bi edno ranto mogo prégszkocsiti AI 1875, kaz. br. 8; kony, krava AIN 1876, 8; Licojna konyév je rázlocsna, jeszo bêli, csrni konyi KAJ 1870, 88; Ovo, konyom vüzde v csobe mecsemo KŠ 1771, 750; krave, konye szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; Eti vu kôlaj, ovi vu konyej, mi sze pa bomo hválili TA 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konj [kȍnj] samostalnik moškega spola

žival konj, LATINSKO: Equus

PRIMERJAJ: kobila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konj -a m konj: kadar ta pervi krat koin im. ed., inu piſſy sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ En kojn im. ed. de ſi glih je velik, inu mozhan, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ s'kojna rod. ed. doli stopi ǀ ga je bil is kojna rod. ed. vergal ǀ je bil s'koina rod. ed. padil ǀ od zhebell je prishal k' tizam, od tiz k' ouzhizam, od teh k' volu, h' kojniu daj. ed. ǀ tvojga kojna tož. ed., tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga ǀ na koina tož. ed. ſede, ter v' ogin skozhi ǀ gresh pogledat tuoijga koijna tož. ed. ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia tož. ed. je tulikain lubil ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni mest. ed. prikasoval ǀ kojni im. mn. vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali ǀ Leta Menih sazhne uprashat, aku ſe najdeio tudi koiny im. mn. naprudai ǀ Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij im. mn. resuſdani dèrjeio ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini im. mn., inu vuoli, kakor S. Adalberta ǀ kojny im. mn. ſo jo bily poteptali ǀ Ceſſar Marcanton je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou rod. mn. ǀ veliku hlapzou, inu koynou rod. mn. ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam, inu kojnom daj. mn. ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom daj. mn. ijh je dal jejsti ǀ hudizh je bil njega, inu kojne tož. mn. obſedel ǀ 40000. dush na koinoh mest. mn. s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kónjče, -eta, n. dem. konj, das Pferdchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kónjəc, -njca, m. dem. konj; 1) das Pferdchen; lesen k., Zv.; — der Gaul, Zilj., Jarn. (Rok.); — 2) = kobilica, die Heuschrecke, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konjə̀k, -njkà, m. dem. konj; das Pferdchen, Valj. (Rad); kónjek, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.-Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.-C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.-Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge (z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krȃvji, adj. 1) Kuh-: kravji zvonec, die Kuhglocke; kravja dekla, die Kuhmagd, Z., jvzhŠt.; tudi samo: kravja, Levst. (Rok.); — 2) kuhartig: kravji konj, ein nicht lebhaftes, nicht feuriges Ross, Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ksébən, -bna, adj. na levi strani idoč: ksȇbni konj, das Sattelpferd, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.-Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.-C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

məndrȃvəc,* -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

menja [mẹ́nja] (mena) samostalnik ženskega spola

sprememba, menjava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mìgnjenje -a s mig, namig: Dober konj razmi vsako mignjenje svojega gospoda AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múhast, adj. launenhaft, grillenhaft, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — durchtrieben, Jan., M.; schelmisch, tückisch; m. konj, ein tückisches Pferd.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

muša [múša] samostalnik ženskega spola

tovorni konj
stara krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múšica 2., f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naprę́žən, -žna, adj. zum Einspannen geeignet, Zug-: n. konj, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nastǫ́pati, -am, vb. impf. ad nastopiti; 1) antreten; — n. za kom, nachfolgen; — n. komu, verfolgen, Bas.; — 2) auftreten; — eintreten; — 3) konj si nastopa, das Pferd nervet sich, es reicht ein, Cig.; — 4) anlaufen, austreten (o vodi); — prim. nastopiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten (n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; (rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

návučnost -i ž priučljivost: Návucsnoszt pszôv je csüdavrêdna KAJ 1870, 39; [konj] bisztra hodba i rêtka návucsnoszt med te najlepse sztvaré zdignejo KAJ 1870, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nósən 2., -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

novák (dodatek k slovarju), dodaj: — prvič podkovan konj, Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

objȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) umreiten; o. mesto; — 2) reitend bereisen; o. vso deželo; — 3) zureiten: objahan konj, ein zugerittenes, zaumrechtes Pferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obríti 2., -brȋjem, vb. pf. rasieren; o. se, sich rasieren; o. prašiča, das Schwein abhären; — drevje se je obrilo, die Bäume haben das Laub verloren, Cig.; — konj se je obril, das Pferd hat das Winterhaar verloren, Z.; (pomni: obriven, nam. obrit, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odrǫ̑čən, -čna, adj. 1) rechtsgehend: odrǫ̑čni vol, konj, Cig., Z., Št.; — 2) entlegen, unbequem gelegen, unbequem; — 3) ungeschickt, plump, Cig.; — garstig, C.; — unangenehm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odsę́bən, -bna, adj. 1) rechts gehend; odsę̑bni konj, C.; — 2) fremd, C.; — unwillkommen, C.; prim. odročen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odslúžiti, -im, vb. pf. 1) abdienen, Mur., Cig., Jan.; z vožnjo dolg o., Cig.; — 2) aufhören zu dienen, ausdienen, Cig., M., C.; unbrauchbar, unnütz werden, C.; konj je odslužil, Z.; — 3) o. se, durch das Dienen schwach, unnütz werden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ogrȃja, f. 1) die Einfriedung, die Umzäunung, der Zaun; konji črez nizko ograjo skačejo; — 2) ein eingefriedeter, umzäunter Ort (Wiese, Feld u. dgl.); konj se po ograji pase; — 3) der Damm, der Deich, Cig., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ǫ́jničən, -čna, adj. Deichsel-: ojnični konj, das Deichselpferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oráłən, -łna, adj. zum Pflügen gehörig: orȃłna priprava, die Ackergeräthe, Cig.; oralni konj, vol, Cig.; — ackerbar, pflügbar, urbar, Cig., Jan.; oralna zemlja, Ackerland, Cig.; oralno polje, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.-Levst. (LjZv.); — prim. sedno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osẹ́niti 2., -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.-Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pár 2., m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom (n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pastuh [pastúh] (postuh) samostalnik moškega spola

neskopljen konj; žrebec

PRIMERJAJ: pastuk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pastuk [pastúk] samostalnik moškega spola

neskopljen konj; žrebec

PRIMERJAJ: pastuh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

petelȋnski, adj. Hahnen-; konj stopa po petelinsko, das Pferd hat einen Hahnentritt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pę́ti, pnèm, vb. impf. spannen: konj kvišku pne ušesa, Levst. (Zb. sp.); (navadneje v sestavi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.-Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.-Let.; — prim. pladnovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plášiti, plȃšim, vb. impf. schrecken; — scheuchen; p. koga v puščavo, jemanden in die Wüste jagen, Ravn.; — p. koga z vodo, = kropiti mu vodo v obraz, Podkrnci-Erj. (Torb.); — p. se, erschrecken, scheuen, scheu sein; konj se rad plaši, das Pferd scheut gerne.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plašljìv, -íva, adj. scheu; plašljiv konj, ein Pferd, das leicht scheu wird; — schüchtern, furchtsam.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plàv 1., pláva, adj. blassfarbig, ogr.-Mik.; plav konj, ogr.-C.; — blond: plavih las, Cig., nk.; (po drugih slov. jezikih).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften (v. Fröschen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc-Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podàti tudi poudàti -dám dov.
1. podati, dati: I vbôgim podati znájo KAJ 1870, 76; vzél je vroke pehár, nyimga podá, rekocſi TF 1715, 30; jeli nyemi kamen podá KŠ 1754, 154; eden drügomi tudi rokou podájo KOJ 1845, 20; i podáj milosztivno tvoje pomoucſi rokou KM 1783, 118; Csi te steri znánecz z-daleka pohodi, rokou nyemi podaj KOJ 1845, 30; Ali z-toga vina, mí tüdi podájte SIZ 1807, 33; I ino pecsényo, k-lampam bi ti poudao SIZ 1807, 54; oni ſzo pa nyemi podali eden 'zukavecz KŠ 1771, 73; vzeuje vrouke pehár ino nyim poudau govorécſi TF 1715, 39; pren. Naj ném miloſcso ſzvojo podá KMK 1780, 31; 'Zitek podajte nyemi BRM 1823, 5; Ár je nej angyelom poudao te priſeſztni ſzvejt KŠ 1771, 673; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán BKM 1789, 414; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán SŠ 1796, 120
2. izročiti, predati: protivnike nyemu podás SM 1747, 85; Protivnike nyemi podás BKM 1789, 339; pren. Necsem moji ôcs na szen podati TA 1848, 109
3. podrediti: Nyé vékse kotrige tim ménsim dosztakrát záto morejo podati KAJ 1870, 52
podàti se tudi poudàti se -dám se
1. podrediti se, pokoriti se: Záto potrejbno ſze je podati nej ſzamo za volo ſzrditoſzti KŠ 1771, 478; Rázum ſze má tu podati BKM 1789, 230; nikoga je nej ſteo bougati, i niksemi rédi ſze podati KM 1790, 54; Pokedob sze nebi steli podati lutheránje pápinczom KOJ 1845, 67; Záto ſze podám jaſz nyemi SM 1747, 75; Nego ſze ti podám vſzáki csasz BKM 1789, 404; V-'sitki, v-ſzmrti, ſze mi podám SŠ 1796, 144; Ali bojdi, ocsa, szvéta tvoja vola. Jasz sze podam KAJ 1870, 169; Ár ſze zapouvidi Bo'zoj ne podá KŠ 1771, 464; Vſzáki cslovik ſze tak naj ſzamhotécs podá poglavári KM 1790, 80; V-rú'zni grêhi nele'zi, Negosze jákoszti podá KAJ 1848, 221; Podájte ſze záto Bougi KŠ 1771, 751; nego ka bi sze szvojeglávci právdenomi szvojemi Králi podáli KOJ 1848, 105; Rad ſze je poudao I'ſáak Bo'soj vouli KM 1796, 18; stajerszki Plemenitási szo sze Ottokari podáli KOJ 1848, 38; I one szo sze preci pôdale, kâ bi je dolisztrgao KAJ 1870, 127
2. izročiti se, predati se: Betúliánczi ſzo ſze 'ſe miſzlili podati Holoferneſſi KM 1796, 72; Daj ſze nam zevſzim Tebi Na áldov podati BRM 1823, 376; Bécs sze nyemi je mogao podati KOJ 1848, 67; Oh podáj ſze mi mocsno BKM 1789, 128; Nepodaj ſze nevernoſzti BRM 1823, 3; nego ſze czilou nyemi podájmo KŠ 1754, 125; szvojga národa prosziti, naj ſze törkom podá AI 1875, br. 1, 2; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi Poudao KŠ 1754, 269; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi, Poudo kſzmerti BKM 1789, 264; Na britko ſzmrt ſzi ſze poudo BKM 1789, 82; Prvle, liki ſze je Kriſztuſi poudo, bio je Publikánus KŠ 1771, 1 (B1a); Ali ki sze je sztálno pôdao Jezusi KAJ 1848, 4; ki ſzo greh niháli, Nyemi ſzo ſze podáli BKM 1789, 306; Ki szo sze Bôgi pôdali Sz-trplivov pobo'znosztjov KAJ 1848, 125
3. oditi, odpraviti se: On sze je z-dobrotivne köszecske sziroticsnice podáo vu králevszko Zobráznovniczo (Pripravniczo) KOJ 1845, 4; On pa prvle, neg bi sze vogyen podáo, Sz. Meso poszlühsa KOJ 1848, 98
4. nastopiti službo: ki ſze na Czérkveno ſzlü'sbo podájo KMK 1780, 85; znájte hi'zo Stevanovo, i na ſzlü'zbo tim ſzvétim ſzo ſze poudali KŠ 1771, 526
podáni -a -o vdan, izročen: Podáni edendrügomi vu ſztráhi Bo'zem KŠ 1771, 585; Konj nosi svojega gospoda, šteromi je jáko podan AI 1878, 14; I márnoszti ti je miszel podána KAJ 1848, 141; da teilo naſſe nebode podáno nyega hüdobe SM 1747, 66; naj ne bode naſſe tejlo nyega hüdoubi podáno KM 1783, 225; Da tejlo nase nebode, Podáno nyega hüdoube BKM 1789, 381; Sztvóri csiszto szrdczé, Podáno nedú'znoszti KAJ 1848, 164; Da vu vſzem tebi bodem pokorni, Ino podáni BKM 1789, 297; 'Zene naj podáne bodo KŠ 1771, 520; Tebi szo i zmo'znoszti nébe Podáne KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.-Mik.; pes se podhuli, ogr.-C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; (nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podkȃvanje, n. das Beschlagen: p. konj, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poléžati, -ím, vb. pf. 1) ein wenig liegen, noch ein wenig liegen bleiben: malo še p.; — 2) durch Liegen niederdrücken, Cig.; travo p., Z.; žito smo pomendrali in poležali, Jurč.; poležano žito, Polj.; p. obleko, die Kleidung durch Liegen zerknüllen, Polj.; — otroka p., das Kind im Liegen erdrücken, Z., Kr.; — durch Liegen absondern: konj si je dlako poležal, das Pferd hat sich das Haar abgelegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

popíkniti se, -pȋknem se, vb. pf. anstoßen: p. se na kamen, Hal.-M.; — straucheln: konj se popikne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

posadíti, -ím, vb. pf. 1) sitzen machen, setzen; otroka na stol, goste za mizo p.; na konja p. koga, jemanden aufs Pferd heben; konj je jezdeca posadil, das Pferd hat den Reiter abgeworfen, Cig.; p. koga v ječo, jemanden gefänglich einziehen, Cig., Jan.; p. na led, = in den Sack schieben, Mur.; betrügen, Cig.; p. na koprive, trnje = misslaunig machen, Z.; — p. se kam, irgendwo seinen Sitz nehmen; p. se na mehki sedež, Jurč.; — 2) pflanzen: p. mlada drevesca, rože; — 3) p. se, abrutschen, einstürzen, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

povę́zati, -žem, vb. pf. (nacheinander) zusammenbinden; žito v snope, obleko v culico, blago v bale p.; — več konj p. (koppeln), Cig.; — umbinden, bebinden: z vrvmi, s konopci p. kaj, bestricken, Cig.; voz sena p., einen Heuwagen mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. posodo, das Geschirr mit Draht beflechten, Cig.; — povezan, gliederlahm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prdẹ́ti, -ím, vb. impf. farzen; prdi kakor konj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prerę̑ja, f. die Erhaltung, die Verpflegung, Cig., Jan.; p. konj, DZ.; p. otrok, Nov.; p. črez zimo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pŕhati, pȓham, vb. impf. ad prhniti; 1) (Staub) streuen, stieben, Jan.; den Staub ausklopfen, stäupen, C.; — 2) flattern (o ptičih), C., Mik., Npes.-Vraz; huschen; V tem metežu je prhal Hudobec sem ter tja, LjZv.; dve megleni podobi prhali ste po zraku, LjZv.; zajec prha po polju (schießt durchs Feld), Svet. (Rok.); — 3) schnauben, C.; konj prha, Z., Let.; Konjič prha in rezgače, Levst. (Zb. sp.); — = pokašljevati, ne da bi kaj pljuval, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — puffen: p. in streljati, C.; — 4) = prhčati, mürbe werden lassen: sadje prhat dejati, C.; — p. se, abliegen und dadurch mürbe werden: sadje se prha, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

priprę́žən, -žna, adj. Vorspann-, Cig., Jan., DZkr., nk.; priprę̑žni konj, das Vorspannpferd, Cig.; priprežni pooblaščenec, der Vorspannscommissär, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prirǫ́čən, -čna, adj. 1) handsam, bequem; sekira je priročna, BlKr.-M.; meč priročneje opasati, Jurč.; bequem gelegen: priročna njiva, BlKr.-M.; — 2) geschickt, Mur.; — 3) Hand-: prirǫ̑čna knjiga, das Handbuch, Jan., nk.; — 4) links eingespannt: priročni konj; (opp. odročni).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rába 1., f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ravnàti ràvnam nedov.
1. ravnati, voditi, usmerjati: Vcſio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; naj bole vekivecsnomi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; Bog nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Ar stere Düh Bosji ravna, (goni) SM 1747, 23; Vtoj cséſzti on vſza ravna KŠ 1754, 105; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; Ár on vſze Moudro ravna vpoglédi BKM 1789, 16; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Ki ravna szvoja dela KAJ 1848, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; ino ravnai mené gneſz SM 1747, 46; Vodi i ravnaj moje nogé po tvoje ſz. zapouvidi ſztezáj KŠ 1754, 233; Jezus Kriſztus ravnaj pout naſo kvám KŠ 1771, 619; Oh Boug ravnaj k-tebi ſzrczá KM 1783, 11; Ravnaj tve ſzrczé ktomi, Da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; Z-Dühom me ravnaj eti na právo poniznoſzt BRM 1823, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ino pouleg nyegovi zapouvidi veſz nas 'zitek ravnajmo KŠ 1754, 68; vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; ravnajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 266; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Szvétoga Düha, dáj ki de me ravno BKM 1789, 78; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Sz. Düjh naj ono Vſze ravna KŠ 1754, 248; Goſzpoud pa naj ravna ſzrczá vaſa KŠ 1771, 629; On naj vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; naj nas 'zitek pouleg nyé ravnamo KŠ 1754, 69; Sto je ravnao po Jó'suevoj ſzmrti Izraelſzke ſzini KM 1796, 45; ka je nej szpráviscsa vkuppouzvao, nego po szvojem ravnáo KOJ 1848, 45
2. oskrbovati, skrbeti za kaj: dokecs moski vünej márho ravnajo KOJ 1845, 40; da on zná szvoje recsi, i oupravo hasznovito ravnati KOJ 1833, XV
ravnàti se ràvnam se
1. odpravljati se: Ino ſze ſzpát ravna KŠ 1754, 248; Gda ſze 'se na pocſinek ravna cslovik KM 1783, 172; Pa tüdi Törk szem dale sze ravnao KOJ 1848, 69; Kakda ſze je ravnao Goſzpon Kriſztus vu Nebéſza KM 1796, 115; Kapitán z-szvojimi sze je tüdi za nyima ravnao KOJ 1848, 104; na dugo pôt ono, na stero sze je rávno zdâ ravnao KAJ 1870, 115; Paveo ſze po vnougi gmajnaj ravna v-Jeru'zálem KŠ 1771, 397
2. ozirati se, zgledovati se: Poſtenyé ſze pa ne ravna na ſzám kejp KMK 1780, 39; Vſzáka Dusa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Lejpo ſze ravnajte Zdaj ide zvelicsanye BKM 1789, 12; I jaſz bom ſze za nyim ravnao BRM 1823, 86; Potom ország sze po szvojem zbránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; tákſi, ki ſzo ſze li pouleg ſzame ſzvoje laſztivne voule ravnali KM 1790, 78
ravnajóči -a -e usmerjajoč, upravljajoč, vodeč: Oh hválte Vſza môdro ravnajôcsega, Bôga BRM 1823, 104; Vu bojni razmi [konj] i bôga ravnajôcsi glász zapovednika KAJ 1870, 88
ràvnani -a -o usmerjan, voden: csi je na dobro pout ravnani KM 1790, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ravnìca -e ž ravnina: i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173; [konj] kak sztrêla leti po ravnici KAJ 1870, 88; Kengeru je na ravnici tak hitri AI 1878, 13; nyí sürki dolôvje szo tak zváne ravnice KAJ 1870, 146; Na ravniczaj pri Lipszkem (Leipczig) je ta velika bitva KOJ 1848, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razkovàti -kovém dov. razkovati: szo iglo na ednom konci ténko razkovali AIP 1876, br. 9, 6
razkováni -a -o razkovan: Zláto Tak jáko se dá raztégnoti, ka z ednim razkovánim zlátom bi se mogo konj pokriti AI 1878, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rítniti, rȋtnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. rus 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sámar, -rja, m. 1) = tovorni konj ali osel, Jan. (hs.); — 2) = tovornik, C.; — iz nem. Saumer = Lastthier, Säumer = tovornik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig (v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte (opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sedlę̑n, adj. Sattel-: sedleni konj, das Reitpferd, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sẹ́dnjav, adj. wund (vom Sattel): s. konj, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sẹ́njav, adj. = sednjav, sednast, wundgerieben: s. konj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sę̑rast, adj. grau, Jan.; s. konj, ein Schimmel, C.; der Grauschimmel, Met.; (der Rothschimmel, Dol.); — blond, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sítiti, sȋtim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren (chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sívec -vca m siv konj: Po fárbi razločávamo belce, sivce, erjávce AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skakǫ̑nəc, -nca, m. der Galopp; konj na sk. dirja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.-Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Savinska dol.; — 2) Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.-C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smíliti se, smȋlim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smolíkast, adj. 1) an Pechfluss krank (von Bäumen), M.; — harzig, Jan., Šol.; smolikasta gumba, Pirc; — 2) drüsig: s. konj, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spẹ̑njati se, -am se, vb. impf. ad speti se; sich emporstrecken; koze se spenjajo po mladih drevesih; konj se spenja, das Pferd bäumt sich; s. se kam, sich irgendwo hinaufmühen, Cig.; — sich emporranken, Jan.; — aufstreben, Cig.; — prahlen, Cig.; — zanken, Jarn.; — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spę́ti se, spnèm se, vb. pf. sich emporstrecken, sich emporbäumen; konj se je spel; zverina bi se proti vam spela, Jap. (Prid.); s. se na konja, sich aufs Pferd schwingen, Cig.; — previsoko se s., sich zu hoch hinauf versteigen, Cig.; — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

splášiti, -plȃšim, vb. pf. schrecken, scheu machen, aufscheuchen; konja s.; divjino s.; — s. se, erschrecken; scheu werden; konj se je splašil; s. se iz spanja; — (nam. vzpl-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sprẹ́ti se 1., sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.-M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srbopę̑təc, -tca, m. der Muthwillige, Bes.; konj s., ein wildes Pferd, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stǫ́pa 2., f. die Stampfe; konj je sit ko stopa, Jurč.; ročna s., die Handstampfe, Vod. (Izb. sp.); pl. stope, die Stampfmühle, die Pochmühle; srce mu je v stopah delalo, das Herz pochte ihm heftig, Lašče-Levst. (Rok.); — iz nem.; prim. stvn. stampfon, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.-C.; — betrügen, Volk.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stŕsniti se, -tȓsnem se, vb. pf. mager werden, C.; konj se je strsnil, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strun, adj. = strunast, mager (o govedi), C.; s. konj, ein schlankes Pferd, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šimelj m šimelj, tj. konj belkaste barve: v'shtalo tezhe gledat zhe njega ſtari shimil im. ed. je shivu (V, 38) ← nem. Schimmel ‛konj belkaste barve, šimelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šíniti, šȋnem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče (Št.)-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.-Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

taliga [talíga] samostalnik ženskega spola

voz z dvema kolesoma
voz z dvovprego konj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tovorniski konj [tovórniski] ali [tovọ̑rniski kȍnj] samostalniška zveza moškega spola

tovorni konj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trdogǫ́bčən, -čna, adj. t. konj, ein maulhartes Pferd, Bleiw.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uhȃj, m. die Flucht, Z.; — kobila je na uhaj, die Stute pflegt durchzugehen, M., Mik.; konj na uhaj, ein Pferd, das gerne durchgeht, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uhȃjati, -am, vb. impf. ad uiti; durchgehen; otroci uhajajo materam na cesto; učenec uhaja iz šole; konj uhaja; — entschlüpfen: smeh mi uhaja, ne morem ga udržati; — entfliehen: misli mi uhajajo kam drugam; — uhajaš, du suchst Ausflüchte, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

upẹhováti, -ȗjem, vb. impf. ad upehniti: upehujoč konj, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.-Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vilovȋt, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vlačnják, m. konj vlačnjak, das Göpelpferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

voznikojn gl. konj, vozen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vrȃn, vrána, adj. schwarz, Habd.-Mik., Mur., Cig.; vran konj, Cig.; vrana kita, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vrànec -nca m vranec (konj): Po fárbi razločávamo vrance AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zagrę́zniti, -grę̑znem, vb. pf. 1) versenken, Jan.; — z. se, versinken, Jan.; mnogo konj se je zagreznilo, SlN.; — zagreznjen, vertieft: zagreznjeni in zamišljeni v delo, Bas.; — 2) (intr.) versinken, Dalm.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zahúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) zurückbiegen: konj ušesa zahuli, Fr.-C.; — 2) zahuljen, gebeugt: zahuljeno hoditi, Mik.; — hämisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zavalíti, -ím, vb. pf. 1) durch etwas Hingewälztes verrammeln, verwälzen, Cig., M.; cesto, vrata z. s čim, Cig.; — 2) bewirken, dass sich etwas wälzt, hinwälzen; kamen k grobnim durim z.; sod v klet z.; — z. žival, ein Thier niederschlagen; — z. se, sich wälzend dahinstürzen; kamen, hlod se je zavalil s hriba v dolino; ungeberdig sich legen; z. se v travo, na posteljo; z. se kakor klada, kakor konj, Cig.; — 3) zavaljen, dick und fett, Kr.; plump, Cig.: nemaren, zavaljen, neučen človek, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.-M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.-M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zgübíček tudi zgibíček -čka m izguba: Zgübicsek KM 1790, 8; Vesz zgübicsek rad pretrpim KAJ 1848, 218; (konj) po zgübicski pa dopüszti glavô KAJ 1870, 88; Za volo telikih zgibicskov po vszem Vogerszkom vrenyé nasztáne KOJ 1848, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zlatogrȋvəc, -vca, m. 1) = zlatogriv konj, C.; — 2) pl. zlatogrivci, die Schlange (ein Sternbild), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žìnje -a s žima: Konj v répi má duge žinje AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žlẹbogrȋzəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.