korén -a
m1.
jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena 2.
mat. količina, ki jo določata korenska osnova in korenski eksponent
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: koren jezika zlati koren koren vara
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024