brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran] ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.