bírt -a m (ȋ) pog. gostilničar, krčmar: vaški birti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bírt -a m, člov. (ȋ) neknj. ljud. gostilničar, krčmarbírtinja -e ž, člov. (ȋ) neknj. ljud. gostilničarka, krčmarica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
birt ► ˈbėːrt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
birtaš ► ˈbirtaš birˈtaːša m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likihMatura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
déti2 dénem dov., dêni deníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo;
dela je roke pod glavo;
krčmar dene pipo v usta in potegne;
del je roke v žep;
kam si del knjigo;
dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! 2. star. izraziti z besedami; reči, dejati1:
kaj deneš? 3. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: deniva, da sprejmem vaš predlog;
denimo, da bi pogledala v leksikon // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: težja fizična dela, denimo selitve; ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo
● star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dolgobrádec -dca [dou̯gobradəc] m (ȃ) ekspr. kdor ima dolgo brado: krčmar je bil umazan dolgobradec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fíga Frazemi s sestavino fíga:
bíti na césti kot kónjska fíga,
držáti fíge v žêpu,
držáti fíge za kóga,
držáti fígo v žêpu,
držáti fígo za kóga,
kázati fíge kómu,
pásja fíga,
pokazáti fíge kómu,
pomolíti fíge kómu,
postáti fíga móž,
práva fíga,
stískati fígo (fíge) v žêpu,
stískati fígo (fíge) za kóga,
tiščáti fígo (fíge) v žêpu,
tiščáti fígo (fíge) za kóga,
[vsè] êna fíga, [êno] fígo,
za vsáko [nàjmánjšo] fígo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu,
iméti pólne hláče,
izprašíti kómu hláče,
kóga je kàj v hláčah,
kóga je kóliko v hláčah,
kot [da] bi imél pólne hláče,
ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče,
menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče,
nosíti hláče,
pès poméri kómu hláče,
podélati se v hláče,
pomériti kómu hláče,
skočíti v hláče,
srcé je pádlo v hláče kómu,
strésati kóga iz hláč,
strésti kóga iz hláč,
tŕgati hláče po šólskih klopéh,
uíti v hláče kómu,
žêna hláče nósi,
žénska hláče nósi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hostẹ̑sa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze,
bíti nágle jéze,
bléd od jéze,
kúhati jézo [na kóga/kàj],
peníti se od jéze,
píhati od jéze,
pozelenéti od jéze,
prebledéti od jéze,
rdèč od jéze,
strésati jézo na kóga/kàj,
strésti jézo na kóga/kàj,
zardéti od jéze,
zelèn od jéze,
zelenéti od jéze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kélih Frazemi s sestavino kélih:
izpíti kélih trpljênja,
kélih bridkósti,
kélih trpljênja,
naj gré tá kélih trpljênja mímo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo,
dáti kóga v kládo,
kláda kládasta,
kláda leséna,
kláda pijána,
kláda pijánska,
lén kot kláda,
léna kláda,
ležáti kàkor kláda,
ležáti kot kláda,
pásti kot kláda,
pijàn kot kláda,
spáti kot kláda,
státi kot kláda,
tŕd kot kláda,
vkleníti kóga v kládo,
zaspáti kot kláda
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kóv Frazemi s sestavino kóv:
bíti stárega kóva,
stárega kóva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kr̄čma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmár -ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina;
debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmár -ja m s -em člov. (á) dober ~; knj. pog. delati račun brez ~a |ne upoštevati vseh okoliščin|krčmaríca -e ž, člov. (í)krčmárka -e ž, člov. (á) krčmaricakrčmárjev -a -o (á)krčmaríčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmár -ja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
krčmár Frazemi s sestavino krčmár:
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
račún brez krčmárja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmár, -rja, m. der Wirtshausbesitzer, der Schenkwirt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmár -a m krčmar: Tsapláros; krcsmár, ostarjás KOJ 1833, 176
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krčmar [krčmár]
samostalnik moškega spolagostilničar, krčmar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda,
bléd kot kréda,
dajáti na krédo,
dáti na krédo,
dobíti na krédo,
kupíti na krédo,
kupovánje na krédo,
kupováti na krédo,
na krédo,
nakúp na krédo,
píti na krédo,
pítje na krédo,
na kredo,
prodája na krédo,
prodáti na krédo,
zapisáti kàj s krédo v dímnik,
živéti na krédo,
življênje na krédo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kupīti kúpim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nevésta Frazemi s sestavino nevésta:
béla kákor nevésta,
béla kot nevésta,
braníti se kàkor kméčka nevésta,
držáti se kàkor kméčka nevésta,
kàkor kméčka nevésta,
kot kméčka nevésta,
kot nevésta,
Krístusova nevésta,
lépa kot nevésta,
sramováti se kàkor kméčka nevésta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
oštír -ja m (í) pog. gostilničar, krčmar: debeli oštir je stregel sam;
trgovci in oštirji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
oštír -ja m z -em člov. (í) neknj. pog. gostilničar, krčmaroštírka -e ž, člov. (í) neknj. pog. gostilničarka, krčmaricaoštírjev -a -o (í) neknj. pog.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pípa -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo;
vzeti pipo iz ust;
kadil je iz dolge pipe;
lesena, lončena, porcelanasta pipa;
s srebrom okovana pipa;
pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo;
pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda
● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se
♦ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún,
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
na túj račún,
porávnati stáre račúne [s kóm],
porávnavati stáre račúne[s kóm],
prekrížati kómu račúne,
príti na svój račún,
račún brez krčmárja,
smejáti se na túj račún,
šáliti se na túj račún,
živéti na túj račún,
življênje na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
raztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) auseinanderschenken: vino iz velikega soda v majhne r.; ausschenken; krčmar je vse vino raztočil; — 2) verschleudern, verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
štacúnar tudi štacunár -ja m (ȗ; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar;
pošten, prijazen štacunar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
úpati -am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal;
dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo vrnil; niso več upali, da ga bodo našli živega / upati na dobro plačilo, na boljše stanovanje; upati na pomoč, uspeh, star. pomoči, uspeha; upati v srečen potek česa, v rešitev / star. upal je doživeti, da jih bo videl / od prihodnosti je malo upal pričakoval2. z odvisnim ali glavnim stavkom izraža nepopolno prepričanost o čem zaželenem: stanje se izboljšuje, tako da upam na ozdravljenje;
upam, da bomo še prišli na vlak;
upamo, da bodo opomini zalegli;
upajmo, da tega še ne ve;
on je, upamo, že na varnem // izraža zaželenost uresničitve: upam, da si boste premislili; upamo, da bo sezona uspešna / kot vljudnostna fraza upam, da ne boste preveč hudi, če vas malo zmotim; upamo, da vas z obiskom ne nadlegujemo // ekspr. izraža nujnost uresničitve česa glede na okoliščine: upam, da si stvar premislil; vi ste, upamo, to že preštudirali, saj imate knjigo že dolgo 3. v členkovni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bodo prišli? Upamo;
bo ostal? Upam da / to ve vsak otrok. Upam 4. star. dati na upanje: rajši mu ga je podaril, kot da bi mu ga upal;
krčmar mu ni hotel več upati
● star. temu človeku ni upati zaupati; ni upati na izboljšanje vremena izboljšanja vremena skoraj gotovo ne bo; upati na koga, v koga zanašati se na njegovo pomoč; dokler živimo, upamo úpati si in úpati se tudi úpati z nedoločnikom
1. biti dovolj pogumen za kako dejanje: ni si upal plavati čez zaliv; upa si odpoditi žival; upa si mu odgovarjati; elipt. ni si upal v sobo upal iti / kot podkrepitev upam si trditi, da se motite; kot grožnja pridi gor, če si upaš
2. izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: ne upamo si vas motiti pri počitku; ekspr.: kdo bi si upal dvomiti o tem; kako si upate ponavljati moje besede
● ta otrok je predrzen, pri nas si vse upa stori dosti neprimernega
3. izraža možnost uresničitve dejanja glede na zmožnost, sposobnost: lepe in bogate si ni upal dobiti; ni si upal tekmovati z njim; ekspr. to ni nič, upam si nesti dvakrat toliko
upáje zastar.:
čakali so, upaje na tujo pomoč
upajóč -a -e:
klical je, upajoč, da ga bodo slišali; upajoč na pomoč, so se hrabro borili; upajoče ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vinotòk -óka m (ȍ ọ́) 1. star. oktober: vinotok je bil sončen / (meseca) vinotoka so noči že hladnejše; petega vinotoka 1869
● star. če je vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije če je zgodaj mraz, je navadno tudi kmalu toplo2. zastar. krčmar, gostilničar: ustrežljiv vinotok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco,
kót in žlíca,
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih],
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih],
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih],
utopíti kóga v žlíci vôde,
užívati življênje z velíko žlíco,
z velíko žlíco,
zajémati z velíko žlíco,
zajémati življênje z velíko žlíco,
žlíca in kót,
žlíca in vzglávje,
žlíca je pádla kómu v méd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žulivamp [
]
samostalnik moškega spolakrčmar, ki ponuja kuhane jedi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.