kràj1 krája m (ȁ á)
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega romarskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
a) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj; vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi
b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj; ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih
c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj; suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih
č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost od
a) središča: potegnil ga je h kraju; čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste)
b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil
// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno
5. s predlogom izraža
a) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj; od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja
b) približevanje prenehanju dejanja; konec1: avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru
6. nav. mn., star. krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev; klobuk z navzdol zavihanimi kraji
7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta
● ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jezikosl. prislovno določilo kraja; pravn. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; rel. sveti kraji; prim. skraja1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj2 -- ž (ȁ)
star., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezah: silil je zdaj v eno, zdaj v drugo kraj smer, stran; premakni se na ono kraj na ono stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj3 predl., star., z rodilnikom
za izražanje stanja ali premikanja v bližini, na strani česa; ob, zraven2: hiša stoji kraj gozda; vrbe rastejo kraj potoka / pot pelje kraj njive
// za izražanje usmerjenosti v bližino, na stran česa: pokopati sina kraj očeta; primakniti stol kraj postelje / znositi plevel kraj njive na rob, na kraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj2 nepravi predl. z rod. (ȁ) star. ob, zraven: Hiša stoji ~ gozda; primakniti stol ~ postelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj1 krája m
GLEJ SINONIM: konec1, mesto1, mesto1, področje, stran1
GLEJ ŠE: povsod, popolnoma1, od povsod, končevati se, končevati se, končevati se, iztekati se, prizorišče, prebivališče, prebivališče, prebivališče, pokopališče, mesto1, letovišče, letovišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

kràj2 predl.
GLEJ SINONIM: konec3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

kràjkrájasamostalnik moškega spola
  1. del prostora, površine, ki v primeru naseljenosti tvori zaključeno celoto
    • kraj česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • kraj v/na/ob/pri
  • , kraj za
  • , kraj z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj Frazemi s sestavino kràj:
brez kônca in krája, kràj nesréčnega iména, níti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, tó so záme špánski kráji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj je sestavina izrazov
Drugi kraji, drugi običaji
V VARIANTI IZRAZOV: Vsaka palica ima dva konca

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krȁj krája m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj -a m
1. kraj, del zemeljske površine: bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8; stere je Balambér z-utrasnyih krajov Ázie privodo KOJ 1848, 3; Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike zdržávajo AI 1878, 7
2. določeno mesto v prostoru: Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7
3. konec, stran zemlje ali neba: liki bliſzk, ki ſze zbliſzne zednoga kraja, ki je pod nébov KŠ 1771, 229; Na ſzrejdi vilicze nyegove pa i toga potoka zetoga i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; szo sze Czaszara Friderika III. razbojniski seregi szkraja Krájnszkoga v-Horvatszko zemlo zaleteli KOJ 1848, 58; vnogo jezér lüdsztva, stero na vsze kraje oblé'ze prôti meni TA 1848, 4; Ar je ona prisla zkrajouv zemlé poſzlüſat modrouſzt Salamonovo KŠ 1771, 41; vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv od edni krajouv nebéſz notri do drügi KŠ 1771, 81
4. rob obleke ali stran predmeta: da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; cserna tábla z-ednoga kraja po dúgom erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
5. izraža veliko mero lastnosti: Oh dobrouta koncza, i kraja nemajoucsa KM 1783, 149; Nejga Boug Kraja koncza nega tvojoj lübéznoſzti BKM 1789, 302

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj prisl. proč, vstran: preklinyanye kraj bojdi od váſz KŠ 1771, 582; Od méne pa tou kraj bojdi, ka bi ſze hválo KŠ 1771, 570; ſzrczé je pa nyihovo dalecs kraj od méne KŠ 1771, 123; Ni eti ſztanka nemamo, Kraj moremo BKM 1789, 410; Temnoſzt má kraj od nyih biti BKM 1789, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj [krȁj] samostalnik moškega spola
  1. konec
  2. naselje, kraj
  3. dežela
  4. pri oranju nastali jarek; brazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj2 m, F11, fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litorea arx, en grád per kraju morjá; litorosus, -a, -um, kar je per kraju morjá, ali druge vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjà, kamer ſe ladje perveṡujejo; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; pulvini, valizhi na katerih ſe h'kraju is vodè ladje vun vleizhejo; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; sinus maris, ṡlokoſt, ali en kot per kraju morja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj -a m kraj, tj. 1. konec, stran, skrajni del: od nobeniga kraia rod. ed. nej moglu shivejne v'meſtu priti ǀ ſe je bila doteknila Kraja rod. ed. gvanta Christuſaviga ǀ hodi od kraja rod. ed., po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu daj. ed. perulezhi ǀ v' ta drugi kraj tož. ed. te vage ſe je poſtavil ǀ de bi shli na krei tož. ed. tyh gaſs ǀ ſim ſtal per kraju mest. ed. Vode ǀ kloshter, kateri od vſyh kraju rod. mn. je gorel ǀ ſò saperti od vſeh krajou rod. mn., kakor jetniki 2. mesto: na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim kraju mest. ed. ǀ is dalnih krajou rod. mn. ſo k' taiſti hodili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj sam. m ♦ P: 27 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj krája m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj ► kˈrai̯ kˈraːja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj krája samostalnik moškega spola
zemljevid
kˈrej
kos, del česa
n̥ kˈrej je ˈƀiu̯ xwàːčn̥ca
tùː je fìəʀǥòːŋk .. ta ǥarìːn’ẹ kˈrej
PRIMERJAJ: flašter

centrálni kràj -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Dan, datum, ura, kraj prireditve – kako jih zapisati?

Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).

Kateri zapis je ustreznejši:

  • koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija

ali

  • koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gôrski turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izlétniški turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako se sklanja kraj »Svetega Petra Hrib«?

Slučajno sem naletel na kraj Svetega Petra Hrib, ko sem brskal po spletu, in sem se vprašal, kako za vraga bi se sklanjalo to, nekoliko neobičajno ime. Če bi bila beseda Hrib na začetku imena, ne bi bilo dileme, tako pa ... Kako se torej sklanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraj-

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj bívanja krája -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj blížnje rekreácije krája -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kráj dávčnega inšpékcijskega nadzôra -a -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj dogájanja krája -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj idéjnje ~ -a s odhod, odhajanje: gda od náſz vnougi kraj idejnye, Vidimo SŠ 1796, 55; Od moji ſziroticz, ſzlejdnye kraj idejnye SŠ 1796, 175

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj ìti ~ ìdem nedov. odhajati, oditi: Da kraj idem ne joucste sze SŠ 1796, 154
kràj idóuči ~ -a ~ -e odhajajoč: I kraj idoucsi Jezus odnut, vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti KŠ 1771, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj izpolnítve krája -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj izvršítve kaznívega dejánja krája -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj jemàti ~ jemlém nedov. odvzemati: pokriva-lo neodkrito oſztanyüje, ſtero ſze vu Kriſztuſſi kraj jemlé KŠ 1771, 534; ka bom csinio, da Goſzpoud moj kraj jemlé ſafarſztvo od méne KŠ 1771, 224

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj nàgnoti se ~ -em se dov. odmakniti se: Vſzi ſzo ſze kraj nagnoli KŠ 1771, 453

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj obrnóuti se ~ -em se dov. obrniti se proč: i nyé odürjávamo in ſze czilou kraj od nyih obrnémo KŠ 1754, 76; kaj ſzo ſze kraj od méne obrnoli KŠ 1771, 647
kràj obr̀njeni ~ -a ~ -o obrnjen proč: Od dobroga je [vola] kraj obrnyena KŠ 1754, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odhájati ~ -am nedov. odhajati: Csi gli more od náſz zdaj kraj odhájati SŠ 1796, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odločǜvanje ~ -a s ločevanje, ločitev: Njemi ſzlü'zi nyeg’vo kraj odlocsüvanye BKM 1789, 406; Njemi ſzlü'zi nyeg’vo kraj odlocsüvanye SŠ 1796, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odlóučiti ~ -im dov. ločiti: naj ga od ſzvejta kraj odloucsis KŠ 1754, 244; Od tébe me ſzmrti ſzila Kraj ne odloucsi KŠ 1754, 270; I takáj od náſz vſze kraj odloucsi Britkoſzti i teskoucse SŠ 1796, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odpüstìti ~ -ím dov. odsloviti: Jezus ga je pa kraj odpüſzto KŠ 1771, 195

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odrínoti ~ -em dov. odvrniti: Szrditoſzt je kraj odrino BKM 1789, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odstóupiti ~ -im dov. odstopiti, umakniti se: Od vſzake nevoule teda kraj odſztoupis SŠ 1796, 82; Ki ſze eti odloucsi, Od nyega kraj odſztoupi BKM 1789, 274; Osſztoupi krai márna Cséſzti ſzveczke dika SM 1747, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odválati ~ -am dov. odvaliti: Kak 'zmeten kamen me te'zi! Sto mi ga kraj odvála BKM 1789, 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odvračǜvati ~ -ǜjem nedov. odvračati: piſzmo ſzvéto náſz tüdi mocsno kraj odvracsüje od vſzákoga necsiſztoga tüváriſtva SIZ 1807, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odvr̀či ~ -vr̀žem dov. odvreči, zavreči: ſzvoj ſzád ſzkrivoma kraj od ſzébe odvr'zejo KŠ 1754, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odvrnóuti ~ -ém dov. odvrniti: nyegov kvár i skodo kraj odvrnouti KŠ 1754, 52; naj je kraj odvrné od zapelávczov KŠ 1771, 744; Odvrni kraj od náſz vſze ſzküsávanye KŠ 1754, 224; odvrni kraj vſzo kaſtigo KŠ 1771, 853

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj odvzéti ~ -vzèmem dov. odvzeti: Ako tejlo nevoule, I bolezni trpi, Od méne kraj od vzemi SŠ 1796, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj pelàti ~ pèlam dov. odvesti, odpeljati: Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj píhnoti ~ -em dov. odpihniti: Kelikokrát ſzapo piſztis, 'Sitka en táo kraj píhnes SŠ 1796, 139

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj potégnoti ~ -em dov. odtegniti: ſtero bi me od tébe moglo kraj potégnoti KŠ 1754, 227
kràj potégnoti se ~ -em se odtegniti se, umakniti se: i, csi ſze kraj potégne, ne dopádne ſze düſi mojoj vu nyem KŠ 1771, 690; gda ſzo pa oni prisli, kraj ſze je potégno KŠ 1771, 560

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj püstìti ~ -ím dov. odpustiti, pustiti: Püſztite me 'se zmérom kraj SŠ 1796, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj rátati ~ -am nedov. odgovarjati od česa: Ráta kraj od hüdoga na poſzlüſanye i zdr'závanye rejcsi Bo'ze KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj spádnoti ~ -em dov. odpasti: vkanila Ejvo, ka je od Bo'ze Rejcsi czilou kraj ſzpádnola KŠ 1754, 251

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj sǘnoti ~ -em dov. odriniti, zavreči: pridem ti hitro i kraj ſzünem tvoj poſzvecsnyek zſzvojga meſzta KŠ 1771, 769; I más vöro i dobro düsnovejſzt, ſtero ſzo niki kraj ſzünoli od ſzébe KŠ 1771, 635

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vléjči se ~ vlejčém se nedov. odtegovati se, odmikati se: Zapovidávamo pa naj ſze kraj vlicséte od vſzákoga brata nerédno hodécsega KŠ 1771, 629; Od nyega ſze kraj ne vlecsém BKM 1789, 411; Ar ſzam ſze nej kraj vlejkao, kaj bi vám ne nazvejſzto veſz tanács Bo'zi KŠ 1771, 406
kràj vličéči ~ -a ~ -e odtegujoč, odmikajoč: Szlugi naj Nej kraj vlicsécsi KŠ 1771, 659

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vráčanje ~ -a s odvračanje: Od práznoſzti neſzmrtnoga grejha i kraj vrácsanya KŠ 1771, 499

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vràčati ~ vráčam nedov. odvračati: i od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati ino vö zapirati KŠ 1771, A4b; Oh Jezus, tve trplejnye, Dáj naj me vrácsa kraj Od grejha BKM 1789, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vréjzati ~ vréjžem dov. odrezati: Vſzáko rozgo, ſtera vu meni ne prináſa ſzáda, kraj jo vrej'ze KŠ 1771, 316
kràj vréjzani ~ -a ~ -o odrezan: Ár je od zemlé ti 'zivoucsi kraj vrejzani KŠ 1771, 815

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vséjči ~ vsejčém dov. odsekati: Vſzejkla nyemi je kraj glavou SIZ 1807, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vtr̀gnoti ~ -em dov. odtrgati: ne dájo kraj vtrgnoti KŠ 1771, 555
kràj vtr̀gnjeni ~ -a ~ -o odtrgan: lübézen, Od stere szam kraj vtrgnyen AI 1875, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj vzéti ~ vzèmem dov. odvzeti, rešiti neprijetnega stanja: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; naſſo nevolo nam kraj vzeme KŠ 1754, 178; Rejcsi tvoje kraj od méne Ne vzemi KŠ 1754, 253; Kraj ſzo vzéli záto te kamen KŠ 1771, 305; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh KŠ 1754, 198; I kraj je vzéo od czejne znányom ſzvoje 'zené KŠ 1771, 353
kràj vzéti se ~ vzèmem se ločiti se: i teda ſze kraj vzeme od nyih 'zenin KŠ 1771, 182
kràj vzéti ~ -a ~ -o odvzet, vzet: do tiſztoga dnéva, vſterom je kraj vzéti od náſz KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj zajétja krája -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj zavdàriti ~ -vdárim dov. zaiti: Csi ſzem vkom od zapouvidi Tvoje kraj zavdaro KŠ 1754, 248; Od ſterih dabi niki kraj zavdarili, obrnoli ſzo ſze na márnogúcsanye KŠ 1771, 634

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràj zgonìti ~ zgònim dov. odgnati: i preczi ga je kraj zgono KŠ 1771, 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mónofunkcionálni turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obmôrski turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odprémni kràj -ega krája m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pisanje krajevnega imena »Senčni Kraj«

Mogoče mi lahko pomagate pri vprašanju, ali se ime naselja SENČNI KRAJ (Schattenberg) na avstrijskem Koroškem pravilno piše Senčni kraj ali Senči Kraj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pólifunkcionálni turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sta »kraj« in »kotiček« pojem ali stvar?

Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

turístični kràj -ega krája m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

turístični kràj -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zdravilíški turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 87