Tiskanje

karf [kȁrf kárfa] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba krap, LATINSKO: Cyprinus carpio

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kàrp kárpa m (ȁ á)
zastar. krap1: ujeti karpa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kàrp 1., kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl]

iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius

STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

1.

sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...

kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...

kràp1 krápa m (ȁ á)
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp2 krápa m (ȁ á)
nav. mn., gastr. jed iz testa, pripravljenega iz ajdove ali pšenične moke, s skutnim ali drugačnim nadevom: zabeliti krape; na mizi je bila polna skleda krapov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp1 krápa m živ. (ȁ á) tolst ~ |riba|; mn., snov. jesti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp2 krápa m (ȁ á) |jed iz testa|: peči ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp krápa m

ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah

SINONIMI:

zastar. karp

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

krȁp1 krápa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp 1., krápa, m. der Krapfen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kràp 2., krápa, m. navadni k., der gemeine Karpfen (cyprinus carpio), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krap [

] samostalnik moškega spola

koren, korenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krápek -pka m (ȃ)
nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krȃpək, -pka, m. dem. krap, kleiner Krapfen, Mur., Let.; — eine Art Kuchen, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krapunzelj [

] (krapuncel)

neka rastlina, verjetno motovilec, LATINSKO: Valeriana locusta, ali zvončnica, LATINSKO: Campanula rapunculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krȍf1 krófa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

láks -a m (ȃ)
rib. žarg. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

línj línja samostalnik moškega spola [lín]

1.

iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca

1.1.

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...

luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar]

1.

gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami

2.

iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota

ETIMOLOGIJA: ↑luskina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

luskínar -ja m (ȋ)
rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podkováti -kújem dov., podkovál (á ú)
pritrditi podkev: podkovati konja, vola
// opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje

podkováti se

ekspr.

pridobiti si znanje, razgledati se:

podkovati se za izpit

z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati

podkován

-a -o:

podkovani čevlji

jezikovno, strokovno podkovan

●

pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada

♦

tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rateški

Predlog

rateška rateško pridevnik

IZGOVOR: [ráteški]

ZVEZE: rateški krap

PRIMERJAJ: Rateški rokopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]

1.

sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox

1.1.

FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...

usnjár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci
// delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja
2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju
♦ rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zel [zẹ̑u̯ zelȋ] samostalnik ženskega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zrcálar -ja m (ȃ)
1. izdelovalec ogledal: steklarji in zrcalarji
2. rib. v ribniku vzrejen krap z redkimi luskami po hrbtu, trebuhu in korenu repne plavuti: gojiti luskinarje in zrcalarje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.