krepóst -i ž (ọ̑) 1. moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti;
skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana;
znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč1,
krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost
● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen
♦ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.