Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako poimenovati ladjo, namenjeno križarjenju. V jezikovnih priročnikih križarka označuje vojno ladjo. Kako torej poimenovati ladjo, s katero se odpravimo na križarjenje? Je to ladja za križarjenje (oz. kaj drugega) ali se je tudi v knjižnem jeziku zanjo uveljavil izraz križarka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Primer:
Sedel je križem rok.
Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.
Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.
Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:
Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?
Primeri:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Iščem pravilno obliko ženske različice besede duh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.