Tiskanje

ȃkuzativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga, zádnja bríga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola

1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec

4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik

5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave

FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.

1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

gláven1 -vna -o prid. (ȃ)
ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega območja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja; njegova glavna napaka; glavna oseba drame; glavna sestavina česa; glavne stvari sem že uredil; glavna točka seje; interpretacija glavnih vlog; glavne politične zahteve; glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona
// ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države
// ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnišnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije
● imeti glavno besedo pomembno vlogo pri odločanju
♦ arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jezikosl. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; pravn. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov

glávni

-a -o sam.:

on je glavni

postal je eden glavnih

govoril sem z glavnim glavnim direktorjem; glavnim urednikom

glavno si pa pozabil

v glavnem se strinjava skoraj v celoti

letina bo v glavnem dobra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.-Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krȋv kríva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kriváč -a m (á)
nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec
♦ obrt. ukrivljeno rezilo za usnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívček -čka m (ī)
manjšalnica od krivec1: nabrusiti krivček / s krivčki okrašen klobuk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívčək, -čka, m. dem. krivec; — krivčki, krumme Federn als Hutschmuck: za klobuk vtekniti krivčke, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Krivčev

Predlog

Krivčeva Krivčevo pridevnik

IZGOVOR: [kríu̯čeu̯], ženski spol [kríu̯čeva], srednji spol [kríu̯čevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec1 -vca m (ī)
1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja / dežurni krivec kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave
2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo
3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
4. zastar. krivilec: zaposlil se je kot krivec železa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec2 -vca m (ī)
nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Krivec

Predlog

Krivca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

IZGOVOR: [krívǝc], rodilnik [kríu̯ca]

BESEDOTVORJE: Krivčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Krívec -vca m s -em oseb. i., psp (ȋ)
Krívčevka -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Krívčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec1 -vca m s -em člov. (í; ȋ) ~ kaznivega dejanja
krívka -e ž, člov. (í; ȋ)
krívčev -a -o (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec1 -vca m

1.

kdor je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega

SINONIMI:

knj.izroč. krivi1

2.

nož z zakrivljenim rezilom

SINONIMI:

nar. kljukec, nar. krivač, ekspr. krivček

3.

zakrivljeno pero v repu ruševca

SINONIMI:

ekspr. krivček

GLEJ ŠE SINONIM: klestilnik, krivilec, nož
GLEJ ŠE: zakriviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

krívec2 -vca m

GLEJ SINONIM: vzhodnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

krīvec – glej krȋv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívəc 2., -vca, m. = krovec, der Dachdecker, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec -vca m krivec: Kardinál Luthera za krivcza nájdenoga prigovárja KOJ 1845, 57; Krivczi sze ogiblejo Goszpodé KOJ 1845, 28; Krivci otemnejnya Bele II. sztrepetani szo KOJ 1848, 27; i na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; je krivce do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec [krȋvǝc] samostalnik moškega spola

krivec, tj. kdor je povzročil kaj slabega, nezaželenega

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

krivec m, F2, reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec m krivec: leta je mene sapelala, satorai jest nej ſim tulikain Kriviz im. ed. ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz im. ed. ǀ vſyh teh grehou ſi ti kriviz im. ed. ǀ Sam ſi ſebi Krivizh im. ed. de sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh Zapis krivizh ima h verjetno zaradi tiskarske napake.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec -vca samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec sam. m ♦ P: 6 (TR 1558, TO 1564, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krívec -vca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec

2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krivec ► kˈriːvac kˈriːfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mèdvrstníški mèdvrstníška mèdvrstníško pridevnik [mèdvərstníški]

ki obstaja, poteka med vrstniki

ETIMOLOGIJA: iz med vrstniki

mórati -am nedov. (ọ̑)
1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav. ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
// elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnišnico / čim prej moraš stran / ta resnica mora na dan
2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let
// s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
● ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.

1.1.

Moral je od doma.

2.

kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.

3.

kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.

4.

kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.

5.

kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.

6.

čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

nèkrívec -vca m (ȅ-ī)
knjiž. kdor ni krivec: tako so bili kaznovani nekrivci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèodkrít -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede

nèodkríto

prisl.:

neodkrito govoriti, ravnati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèodkrít -a -o (ȅȋ) zelo ~ sobesednik; ~e dežele; Krivec je ostal ~
nèodkrítost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

petelíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre

petelíniti se

1.

ponašati se, postavljati se:

v naši hiši se ne boš tako petelinil

nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo

peteliniti se pred kom

/ peteliniti se v novi obleki

/ če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil

/ peteliniti se s svojimi zmagami bahati se

/ v mestu so se petelinili okupatorji

//

delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ

2.

razburjati se, vznemirjati se:

petelini se, kadar boš upravičen

3.

biti zelo viden, opazen:

na njegovem klobuku se petelini velik krivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pót Frazemi s sestavino pót:
hodíti po krívih pótih, hodíti svôja póta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

presumptíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

presumptíven -vna -o (ȋ) neobč. domneven
presumptívni -a -o (ȋ) pravn. ~ krivec
presumptívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. domnevnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razjásniti1 -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ī í)
1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti
// narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake
2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja

razjásniti se

, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku

priti do spoznanja, začeti razumevati:

zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec

razjásnjen

-a -o:

vse podrobnosti še niso razjasnjene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razjásniti -im in razjasníti -ím dov. -i -ite in razjásni -íte; -il -ila in razjásnil -íla, -it in -ít/ìt, razjásnjen -a; razjásnjenje tudi razjasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) komu kaj ~ stranki nekatere podrobnosti; ~ razloge za odpoved
razjásniti se -im se in razjasníti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Stvari so se razjasnile; s smiselnim osebkom razjasniti se komu Razjasnilo se nam je, kdo je krivec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rotíti -ím nedov. (ī í)
1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro
● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati

rotíti se

1.

knjiž.

prisegati, zaklinjati se:

vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali

/ rotil se je, da o tem nič ne ve

/ rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan

/ ubil ga bom, se je rotil

2.

zastar.

jeziti se, hudovati se:

rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem

rotèč

-éča -e:

roteč opozarjati koga

roteče besede

roteče ljubezensko pismo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sánjati -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á)
1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti
2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno

sanjáje

:

sanjaje hoditi

snežinke so sanjaje padale

sanjajóč

-a -e:

sanjajoče oči

sanjajoč o slavi

vas, sanjajoča v megli

sánjan

-a -o:

sanjan svet

sanjano življenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

slòn Frazemi s sestavino slòn:
béli slôni, iméti kóžo debélo kot slòn, kot slòn v trgovíni s porcelánom, napráviti iz múhe slôna, naredíti iz múhe slôna, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.

1.1.

Upal si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

žéhta Frazemi s sestavino žéhta:
dáti kóga/kàj v žéhto, íti v žéhto, krváva žéhta, morálna žéhta, možgánska žéhta, velíka žéhta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.