krívec1 -vca m (ī)
1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja / dežurni krivec kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave
2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo
3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
4. zastar. krivilec: zaposlil se je kot krivec železa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec2 -vca m (ī)
nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Krivec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krivca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [krívǝc], rodilnik [kríu̯ca]
BESEDOTVORJE: Krivčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Krívec -vca m s -em oseb. i., psp (ȋ)
Krívčevka -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Krívčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec1 -vca m s -em člov. (í; ȋ) ~ kaznivega dejanja
krívka -e ž, člov. (í; ȋ)
krívčev -a -o (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec2 -vca m s -em (í; ȋ) imeti ~ v žepu |nož|; pokr. klestilnik; ~ za klobukom |pero ruševca|; pojm. |hladen vzhodni veter|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec1 -vca m
1.
kdor je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenegapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. krivi1
2.
nož z zakrivljenim rezilompojmovnik
SINONIMI:
nar. kljukec, nar. krivač, ekspr. krivček
3.
zakrivljeno pero v repu ruševcapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. krivček
GLEJ ŠE SINONIM: klestilnik, krivilec, nož
GLEJ ŠE: zakriviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

krívec2 -vca m
GLEJ SINONIM: vzhodnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

krīvec – glej krȋv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívəc 2., -vca, m. = krovec, der Dachdecker, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec -vca m krivec: Kardinál Luthera za krivcza nájdenoga prigovárja KOJ 1845, 57; Krivczi sze ogiblejo Goszpodé KOJ 1845, 28; Krivci otemnejnya Bele II. sztrepetani szo KOJ 1848, 27; i na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; je krivce do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec [krȋvǝc] samostalnik moškega spola

krivec, tj. kdor je povzročil kaj slabega, nezaželenega

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

krivec mF2, reus, -eikriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tiskriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec m krivec: leta je mene sapelala, satorai jest nej ſim tulikain Kriviz im. ed. ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz im. ed. ǀ vſyh teh grehou ſi ti kriviz im. ed. ǀ Sam ſi ſebi Krivizh im. ed. de sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh Zapis krivizh ima h verjetno zaradi tiskarske napake.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec -vca samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec sam. m ♦ P: 6 (TR 1558, TO 1564, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krívec -vca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krivec

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kriveckˈriːvac kˈriːfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 21