króm -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó)
kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; v prid. rabi:, usnj. krom usnje kromovo usnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

króm -a tudi kròm krôma m, snov. (ọ̑; ȍ ó) kem.; prim. Cr

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krȍm króma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krōm, m. neka kovina, das Chrom, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

króm- prvi del prir. zlož. (ọ̑) króm-níkljev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

króm... prvi del zloženk (ọ̑)
metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

króm-níkljev -a -o (ọ̑-í) ~o jeklo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Število zadetkov: 7