anahronīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta,
iméti kóga ràd kot bráta,
kàkor bràt in sêstra,
kot bràt in sêstra,
med bráti [je kàj vrédno],
spoštováti kóga kot bráta,
tôpli bràt,
vínski bràt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec,
tôpli brátec,
vínski brátec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
chronica,
cronica gl. kronika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
Chronica Fratrum minorum cit. mn. stvarno lastno ime
Kronika bratov minoritov:
ſe bere in Cronicis F. F. Minorum abl. mn (III, 514) ǀ Sakaj in Cronicis F.F. Minorum abl. mn. ſim bral (III, 624) Chronica Fratrum minorum observantiae (1480) je naslov dela Bernardina iz Fosse; → kronika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
čŕn2 -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje; ant. bel3:
črni lasje;
črn maček;
obleka iz črnega žameta;
plašč je črn;
črna barva;
črna obleka;
črna šolska tabla;
sivkasto, vranje, zamolklo črn;
črn kot oglje, kot vrag;
črno-bel vzorec;
črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja2. ki je temne barve: gost črn dim;
na nebu visijo črni oblaki;
črna prst;
črne oči;
čisto črn;
gara ko črna živina zelo, hudo;
ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn;
plačal bo, da bo črn zelo, veliko;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno vino rdeče; črno pivo temno; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel// ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi;
črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond;
preprečevanje črnih gradenj;
nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; črno odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna čŕno prisl.:
črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak
● ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko
čŕni -a -o sam.:
črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno, rdeče vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega, rdečega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dóhtar Frazemi s sestavino dóhtar:
govoríti kot raztŕgan dóhtar,
govoríti kot stŕgan dóhtar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása,
dúh je volján, a mesó je slábo,
izgíniti brez dúha in slúha,
ne dúha ne slúha,
ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo,
drégniti v sršénje gnézdo,
drégniti v sršénovo gnézdo,
drézati v ósje gnézdo,
drézati v sršénje gnézdo,
gádje gnézdo,
ósje gnézdo,
sráčje gnézdo,
sršénje gnézdo,
v sršénovo gnézdo séči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
histórija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom,
bógu za hŕbtom,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po hŕbtu,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
kríti kómu hŕbet,
ležáti bógu za hŕbtom,
lônec na hŕbtu nosíti,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
obráčati kómu/čému hŕbet,
obrníti kómu/čému hŕbet,
pokazáti kómu hŕbet,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet,
živéti bógu za hŕbtom,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze,
bíti nágle jéze,
bléd od jéze,
kúhati jézo [na kóga/kàj],
peníti se od jéze,
píhati od jéze,
pozelenéti od jéze,
prebledéti od jéze,
rdèč od jéze,
strésati jézo na kóga/kàj,
strésti jézo na kóga/kàj,
zardéti od jéze,
zelèn od jéze,
zelenéti od jéze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
jezíček Frazemi s sestavino jezíček:
bíti jezíček na téhtnici,
jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga,
jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga,
jezíček têče kómu,
[kot] jezíček na téhtnici,
nagíbati jezíček na téhtnici,
nágniti jezíček na téhtnici,
obrníti jezíček na téhtnici,
postáti jezíček na téhtnici,
premakníti jezíček na téhtnici,
premíkati jezíček na téhtnici,
prevésiti jezíček na téhtnici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kóckanje Frazemi s sestavino kóckanje:
kóckanje z življênjem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
bíti za kríži,
glédati kot lévi razbójnik [na krížu],
iméti kríže in težáve [s kóm/čím],
iméti svój kríž,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
kríž bôžji,
kríž je [s kóm/čím],
kríži in težáve [s kóm/čím],
napráviti kríž čez kóga/kàj,
naredíti kríž čez kóga/kàj,
nosíti svój kríž,
prenášati svój kríž,
pribíjati kóga/kàj na kríž,
pribíti kóga/kàj na kríž,
Rdéči kríž,
rdéči kríž,
sedéti za kríži,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vsák imá svój kríž,
vsák nósi svój kríž,
vsì kríži so dôl,
vzéti svój kríž,
zadéti svój kríž [na ráme]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krọ́ničen -čna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krónika -e ž (ọ́) obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko;
brati kaj v starih kronikah;
kronika cerkve, gradu // navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega območja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika
● publ. črna kronika (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov
♦ lit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krónika -e ž (ọ́) brati stare ~e; kulturna ~; publ. črna ~; poud. biti živa ~ česa |dobro se spominjati dogodkov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krónika -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
krọ́nika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kronika [krọ́nika]
samostalnik ženskega spolakronika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kronika -e ž kronika:
Pishe Boronius v' Engelendershi Croniki mest. ed. (V, 257) ← lat. cronica ← gr. τὰ χρονικά ‛kronika’; → Chronica Fratrum minorum
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kronȋst – glej krọ́nika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lépši Frazemi s sestavino lépši:
íti na lépše,
odíti na lépše,
odpeljáti se na lépše,
odpráviti se na lépše,
zaradi lépšega
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lẹ̑tnica, f. 1) der Jahreswuchs, der Jahresring (an Bäumen), Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; — 2) der einjährige Zweig, Cig.; — 3) weibliches jähriges Thier, V.-Cig., Jan.; — 4) das Jahresgedächtnis, der Jahrestag, Dict., Jan., M., Krelj; — 5) die Jahreszahl, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 6) pl. letnice, Ostern, Mur., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), SlGor.; — 7) pl. letnice = kronika, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lístje Frazemi s sestavino lístje:
kot lístja in tráve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lúža Frazemi s sestavino lúža:
čez velíko lúžo,
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
iz lúže v mláko,
iz mláke v lúžo,
velíka lúža
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved,
močán kàkor mêdved,
močán kot mêdved,
trísto [kosmátih] medvédov,
zaščíten kot mêdved
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mesó Frazemi s sestavino mesó:
beséda je mesó postála,
bíti iz mesá in krví,
dúh je volján, a mesó je slábo,
iz mesá in krví,
krí in mesó,
mesó in krí,
postáti mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
príti kómu v mesó in krí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz,
krí je zalíla kómu obràz,
ne môči poglédati v obràz kómu,
obràz se je podáljšal kómu,
obràz se je zmračíl kómu,
pokazáti svój právi obràz,
povédati kómu resníco v obràz,
povédati v obràz kómu kàj,
smejáti se v obràz kómu,
sóditi kóga po obrázu,
vréči kómu rokavíco [v obràz],
z dvéma obrázoma,
zabrúsiti kómu resníco v obràz,
zréti smŕti v obràz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
Oton iz FreisingaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [óton is frájzinga], rodilnik [ótona is frájzinga]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pajčevína Frazemi s sestavino pajčevína:
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
plačílo Frazemi s sestavino plačílo:
za bôžje plačílo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pránger Frazemi s sestavino pránger:
dáti kóga na pránger,
kàkor bi kdó kóga na pránger postávil,
postáviti kóga/kàj na pránger,
postávljanje kóga na pránger
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pripovedováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznania) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma;
tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga;
pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu;
počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu;
ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi;
vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi
● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričatipripovedováje knjiž.:
pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen
pripovedujóč -a -e:
pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.:, glasb. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega
pripovedován -a -o:
roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti na répu [čésa],
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti glávo in rép,
iméti rèp in glávo,
izpúliti hudíču rép,
izpúliti vrágu rép,
ne iméti ne répa ne gláve,
ostáti na répu [čésa],
stísniti rép med nóge,
stopíti kómu na rép,
za míšji rép,
znájti se na répu [čésa],
zvíti rép med nóge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ríman -a -o (ȋ) Prevod tragedije je ~rímani -a -o (ȋ) ~a kronikarímanost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu],
nasadíti kómu róge,
natákniti kómu róge,
pognáti kóga v kózji róg,
pokazáti róge [kómu],
róg sv. Petra,
správiti kóga v kózji róg,
temà kot v rógu,
temnó kot v rógu,
ugánjati kóga v kózji róg,
ugnáti kóga v kózji róg,
v èn róg tróbiti [s kóm],
v èn róg túliti,
v ísti róg tróbiti [s kóm],
zagrábiti bíka za róge,
zgrábiti bíka za róge,
zvít kot kózji róg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
romansíran romansírana romansírano pridevnik [romansíran] ki je napisan v obliki romana ali vključuje prvine romana
ETIMOLOGIJA: iz romansirati, prevzeto iz frc. romancer, iz ↑roman
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sôdba Frazemi s sestavino sôdba:
bôžja sôdba,
stopíti pred bôžjo sôdbo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
spánje Frazemi s sestavino spánje:
spánje na lovoríkah,
spáti spánje pravíčnega,
spáti véčno spánje,
zaspáti spánje pravíčnega,
zaspáti [v] véčno spánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sršén Frazemi s sestavino sršén:
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
húd kot sršén,
iméti sršéne v glávi,
iméti sršéne v ríti,
kàkor bi sršén píčil kóga,
kot razdrážen sršén,
zaíti med sršéne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
dáti kàj na strán,
drúga strán medálje,
íti na strán,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
nasprótna strán,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
obrníti še êno strán čésa/v čém,
spŕte straní,
státi na stráni,
státi na stráni kóga,
šálo na strán,
znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
stròp Frazemi s sestavino stròp:
dólg do strôpa,
poskočíti do strôpa,
ségati do strôpa,
skakáti do strôpa,
skočíti do strôpa,
vêlik do strôpa,
visòk do strôpa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
svêtli Frazemi s sestavino svêtli:
dajáti kàj na svêtlo,
dáti kàj na svêtlo,
prihájati na svêtlo,
príti na svêtlo,
správiti kàj na svêtlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
škandálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
škandálen -lna -o (ȃ)škandálni -a -o (ȃ) ~a časopisna kronika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
štíri Frazemi s sestavino štíri:
bíti med svôjimi štírimi sténami,
braníti se z vsèmi štírimi,
délati za štíri,
dogôvor na štíri očí,
med svôjimi štírimi sténami,
med štíri sténe,
med štírimi sténami,
na štíri očí,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
na vsè štíri vetrôve,
otépati se z vsèmi štírimi,
pogôvor na štíri očí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
sréčanje na štíri očí,
upírati se z vsèmi štírimi,
upréti se z vsèmi štírimi,
z vsèmi štírimi,
za štíri
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra,
natánčno kot [švícarska] úra,
navíjati kómu úro,
navíti kómu úro,
poslédnja úra,
poslédnja úra bíje kómu/čému,
tóčen kot [švícarska] úra,
tóčno kot úra,
úre so štéte kómu/čému,
védeti, kóliko je úra,
vídeti, kóliko je úra,
zádnja úra,
zádnja úra bíje kómu/čému,
zádnja úra je prišlà,
zádnja úra odbíje kómu/čému,
zádnja úra se blíža komu/čému,
zádnja úra se približúje kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vósek Frazemi s sestavino vósek:
bél kot vósek,
bléd kàkor vósek,
mêhek kàkor vósek,
mêhek kot vósek,
porumenéti kàkor vósek,
raztopíti se kot vósek,
rumèn kàkor vósek,
stopíti se kot vósek,
topíti se kot vósek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zaglávje -a s (ȃ) 1. anat. zadnji del glave in vratu; zatilje: otipavati zaglavje;
bolečine v zaglavju 2. knjiž. del glave za naslovom revije, časopisa ali sestavka: časopis v zaglavju navaja, da je neodvisen / koledarska zaglavja k mesecem ilustracije k imenom za mesece v koledarju / zaglavje pesmi moto pod naslovom// vsak od naslovov dela revije, časopisa ali sestavka za glavnim, skupnim naslovom: to vprašanje obravnava pod zaglavjem Obdobje fevdalizma / dopis so objavili pod zaglavjem Kronika 3. knjiž. razdelek, rubrika: Izpred sodišča, Novo v znanosti in druga zaglavja / knjiga je razdeljena na štiri zaglavja poglavja, dele
♦ jezikosl. del slovarskega članka s podatki o slovničnih posebnostih, tonemskem naglasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zaglávje -a s (ȃ) ~ časopisa; objaviti dopis pod ~em Kronika pod naslovom; neobč. razdelek, rubrika; redk. zatilje; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zgodovínska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žív2 -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega sveta; človek in druga živa bitja / živa narava živali, rastline, človek2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: z mesta nesreče so odnašali žive in mrtve;
ranjenec je še živ;
vrnil se je živ in zdrav;
ekspr.: biti napol živ;
pol mrtev, pol živ se je zatekel v vas / ustvariti videz, da je lutka živa / ta žival se hrani z živim plenom; živi in mrtvi organizmi v zemlji / žive in suhe veje; dajanje živega tkiva drugi osebi; ekspr.: kavelj mu je trgal živo meso; sežgali so ga pri živem telesu 3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi: voziti živi tovor / ekspr.: postaviti živi zid; živa veriga se je pretrgala / risati po živem modelu // v katerem so zanj značilne živali, rastline: reka v spodnjem toku ni več živa / živa zgornja plast zemlje 4. ki še deluje: živ izvir;
živi in ugasli vulkani / ekspr. v dolini je živ samo še en mlin / ekspr. biti strokovno še živ dejaven / živo oglje še tleče / živa rana ki se še ne celi / pazi, če je ogenj kje še živ 5. ki vpliva, vzbuja zanimanje: še vedno živ avtor;
žive ideje / njegovo ime je tam še zmeraj živo še znano, uveljavljeno// ki se uporablja: učiti se žive jezike; ti običaji so ponekod še živi; žive besede 6. ki obstaja (v resničnosti): živa družbena stvarnost;
opisovati živo življenje // ki izhaja iz življenja, temelji na njem: živa izobrazba; to je globoka, živa psihologija // ki obstaja, je: vojna je pustila žive sledi; v vseh je živa ista misel / publ. sovražnosti so še žive vojaške operacije, oboroženi spopadi še trajajo// aktualen, pereč: živa problematika našega časa; potreba po društvu je zelo živa 7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti: živi umetniški liki / žive podobe trpljenja // ki zaradi svoje prepričljivosti, verjetnosti zelo prevzame: knjiga je živ dokaz tistih dni; opisovati z živo in iskreno besedo / predstava je bila zelo živa 8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja: sproščen, živ fant;
biti živ kot živo srebro // nav. ekspr. ki izraža, kaže življenjsko silo, veselje, zanimanje za kaj: živ pogled; pogledati z živimi očmi / v živem pogovoru so prišli domov; živa razprava o kakem vprašanju // ekspr., v povedni rabi ki kaže veliko nagnjenje do spolnosti: premalo je živ zanjo; ne bo ga čakala, preveč je živa 9. živahen: otroci so bili na izletu zelo živi;
bodi malo bolj živ / med najbolj živimi žuželkami je kobilica / živi koraki / živ tok reke; živa ulica / živ promet med prazniki / kopališče je bilo ves dan živo 10. ekspr., navadno v povedni rabi ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi: po umivanju so lasje zelo živi;
živo blago;
suho seno je živo 11. ekspr. intenziven, močen: jutro, polno živega sonca / žive barve svetle in intenzivne / živi in temni pasovi na obleki z živimi barvami; živa pisanost oblačil 12. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: spomin se je spremenil v živo bolečino;
iz oči mu je brati živo prošnjo;
molil je z živo vero / starost je živo nasprotje mladosti / v živem spominu so mu ostali tisti dnevi 13. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: priseči pri živem bogu;
tisti je živ norec / tam se je začel živ pekel; domišljija je postala živa resnica
● ekspr. živ človek ga ni več videl nihče; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; ekspr. tukaj te živ hudič ne stakne nihče; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar; ekspr. on je živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan; ekspr. bolnik je živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; knjiž. z živo in pisano besedo je opozarjal na nevarnosti vojne govorjeno; ekspr. živi duši tega ne povej nikomur; ekspr. tega ne smem povedati za živo glavo pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. podiranje stropov nad živimi jamami nad jamami, v katerih (še) teče voda; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov; knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; ekspr. priti pri kopanju do žive skale do skale, ki je na prvotnem mestu, trdno zraščena z zemljo; ekspr. pred hišo ima živo vodo tekočo vodo, navadno studenec; živo apno negašeno apno; ni udarjal konja po hrbtu, ampak je izbiral sama živa mesta najbolj občutljiva, boleča; živo opazovanje pri pouku pozorno, skoncentrirano; živo srebro tekoča žlahtna kovina srebrno bele barve; pog. v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo je temperatura zelo narasla; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora; ekspr. najraje bi jo živo požrli zelo so jezni nanjo; ekspr. živega ga ne morejo (videti) zelo ga sovražijo; boji se ga kot živega vraga zelo; bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; ekspr. vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan; živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari; živa vera gore prestavlja kdor trdno veruje, lahko napravi skoraj nemogoče stvari
♦ agr. živa teža teža žive živali; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; biol. živo svetlikanje sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu; ekon. živo delo tekoče delo, ki ustvarja dobrine; geogr. živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; jezikosl. živi jezik jezik, ki ga kak narod, ljudstvo še govori; les. živa grča grča, ki je vrasla v les; med. živo cepivo cepivo, ki vsebuje žive mikroorganizme; mont. živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; tisk. živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom; voj. živa sila za boj usposobljeni ljudje; zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticusžívo tudi živó prisl.:
živo goreti, se lesketati; živo pripovedovati; živo poslikana skrinja / piše se narazen ali skupaj: živo rdeča ali živordeča barva; živo modro nebo / v povedni rabi: pred kratkim je bilo tam še vse živo; v pristanišču je bilo živo kot v panju
● ekspr. živo ga je pogrešala zelo; ekspr. tam je bilo vse živo otrok zelo veliko
♦ glasb. živo označba za hitrost izvajanja vivace
žívi -a -o sam.:
nar. kositi do živega, v živo do tal; ekspr. suša koruzi ni mogla do živega je ni ovirala v rasti; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. priti resnici, stvari do živega popolnoma jo spoznati; knjiž. rad bi jo videl, kakšna je bila za živega za življenja; ekspr. kričati, piti, tepsti na žive in mrtve zelo; ekspr. opravljati koga na žive in mrtve zelo; ekspr. to problematiko so preiskali bolj v živo natančno, temeljito; ekspr. jermeni so ga rezali v živo v golo kožo; pog., ekspr. rezali so jo v živo, na živo, pri živem operirali brez omrtvičenja; ekspr. misel na to jo je v živo zabolela zelo; ekspr. te besede so jo zadele v živo so jo zelo prizadele; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. s tem vprašanjem je zadel v živo je pravilno nakazal problem, bistvo stvari; ekspr. njega ni več med živimi je že umrl; star. učitelji bi se morali na živem seznaniti s tem delom na kraju samem; praktično; pog. vse živo ga preganja vsi ga preganjajo; nevihta je prinesla uničenje vsemu živemu; razvoj živega; ekspr. oddaja v živo oddaja, pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno; v živo predvajati v neposrednem (radijskem, televizijskem) prenosu
♦ gozd. smolarjenje na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.