truga -e ž krsta: po ſmerti is truge rod. ed. je bil gorj vſtal (V, 204) ǀ na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo tož. ed. Londrati, kadar je bila umerla (III, 500) ǀ Boshija martra, katera na trugi mest. ed. je stala (I/1, 20) ← stvnem. truha, srvnem. truhe ‛skrinja, krsta’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.