gospá làstvica -é -e ž podlasica: Goszpá lasztvica pa i krt sze notritiszkata KAJ 1870, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kopáč -a m kopač: Za'senijo ji eden gyám goricz na dvajſzeti kopácsov SIZ 1807, 29; pren. Té kopáč [krt], bole oráč, je celo za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kr̀t -a m krt: Krt AI 1878, 10; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kr̀tnica -e ž krtina: [krt] pod zemlôv, gde po krtinicaj hodi z-ednoga meszta na drügo KAJ 1870, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
krtovìnjek tudi kertovìnjek -a m krtina: Što nebi pozno küpiče zemlé – krtovinjeke, štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; kertovinjecke nam kážejo ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mòčen -čna -o prid. 1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10 2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525 3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586 močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9 nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6 mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nadájati -am nedov. dojiti: Szoptatni; nadájati KOJ 1833, 174; Mama! Vêm szte me vi nadájali KAJ 1870, 53; blá'zene ſzo prſzi, ſtere ſzo nej nadájale KŠ 1771, 251 nadajajóuči -a -e 1. doječ: Krt je nadájajôcs sztvár KAJ 1870, 151 2. napajajoč: korenicske szpodi piti zacsne nadájajôcso vlago zemlé KAJ 1870, 101 nadajajóuča -e sam. doječa: Nadájajoucse, i czeczátje, Vari te mále nedú'zne BKM 1789, 294; Jaj pa tim noſzécsam i nadájajoucsam vu oni dnévi KŠ 1771, 80; Jaj pa nadájajoucſim KŠ 1771, 243 nadájani -a -o dojen, hranjen: Jezus z-Dejve mlejkom nadájani KM 1783, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nóuga -é ž noga: Csi ercsé nouga: da ſzam nej rouka KŠ 1771, 515; liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; ſzem jaſz plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8; Prednje nogé so práve lopate AI 1878, 10; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i 5. krátki prstov zádnji noug so prosti AI 1878, 7; Mojim nogám je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; ár on nogé moie z-mrese oſzlobodi SM 1747, 94; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove KŠ 1754, 131; Sibo je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7; Má [medved] špičasto glávo, velike nogé AI 1878, 10; Sztaite záto na nogái obüdti SM 1747, 27; I obüti na nogáj ſzpripravov Evangyelioma KŠ 1771, 587; i na krátki nogáj počiva [krt] AI 1878, 10; znogami gucsi KŠ 1754, 55; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; [medved] obimlje svojega protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ògrad -a m vrt: kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; je zid za naprávo lejpoga ograda bio ponücani KOJ 1914, 152; Táksi vért szi tüdi kvár dela, steri gnojsnico v-ograd püscsa AIP 1876, br. 8, 8; Vcsera, kak vióla i rou'sa, vogradi SŠ 1796, 149; Pod eto dácso ne szpádnejo táksi ogradje, steri obcsinszkomi dugoványi szlü'zijo AI 1875, br. 1, 5; küpiče zemlé – krtovinjeke, štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
oráč -a m orač: Ovo, Oráts, tsáka zeméi drági ſzád SM 1747, 28; Orács more prvle delati KŠ 1771, 648; Orács sze domô pascsi AIN 1876, 46; Té kopáč, bole oráč (krt), je celo za svoje živlejnje stvorjen AI 1878, 10; Ar je za náſz volo piſzano, kaj orácsi vu vüpanyi trbej orati KŠ 1771, 506; Orácske szo po mojem hrbti oráli TA 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
po predl. z mest. 1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42 2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9 3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10 4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6 5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8 6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1 7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pripràviti -právim dov. 1. pripraviti, narediti, da je kaj v primernem stanju za kak namen: Delaven cslovek nesztráda, ár szi zná pripraviti, ka nyemi potrêbno KAJ 1870, 105; V-etom meszeci potrebno je pripraviti zemlo AI 1875, br. 1, 8; ár sze moro k-deli szprávlati i pripraviti AIP 1876, br. 9, 1; i on priprávi pout pred liczom mojim KŠ 1771, 815; Csi hi'zo zida, vápno on priprávi AIN 1876, 63; gde ſcsés, da idoucsi priprávimo KŠ 1771, 146; idita ino pripravita nám vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés, naj ti priprávimo KŠ 1771, 88; i idoucsi sli ſzo vu véſz da bi nyemi pripravili meſzto KŠ 1771, 201; i pripravili bi naprej obema zbériczo vaſo KŠ 1771, 544; obid moj ſzam pripravo KŠ 1771, 72; i pripravile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 253; pren. On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; gda niki med nyimi po prejk nám priprávijo poſzvecsenyá miloſcso KMK 1780, 57; pripravi vu meni tvojo czérkev KŠ 1754, 235 2. priskrbeti: niti ſzmo ſzi vodé ali drv tak pripraviti mogli KM 1790, 48; pripravte dvejſztou vitézov KŠ 1771, 415; Nisteri 'zivis nam sztvaré szamé priprávijo KAJ 1870, 43 3. narediti, da pride kdo v duševno stanje, primerno za kaj: pripravi náſz, da, gdaſté pride Goſzpon Jezus, vſzigdár náſz gotove nájde KŠ 1771, 842; Ti nám ſzám pamet pripravi BKM 1789, 124; ár ſzo vidile ocsi moje tvojega zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo KŠ 1771, 243; zvelicsanye tvoje, Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170; Ki ſzi nám pripravo vekivecsno diko KM 1783, 24; Zvelicſitela, ſteroga ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KM 1796, 91; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1754, 80; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1771, 576; vekivecsno blá'sensſztvo, ſtero je onim Boug pripravo KŠ 1771, 551; I pripravili ſzo mimo idoucsega nikaksega Simona Czirenajſzkoga KŠ 1771, 152 pripràviti se -právim se 1. pripraviti se: rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Ali téſzeje pravicſno ino zadoſztnim tálom pripravo ktoiſzvétoi vecſérgyi TF 1715, 45; Kakda ſze more on pripraviti, ki KMK 1780, 60; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo mira naprávlanye pripráviti KOJ 1848, 121; Szaksi dober vért zdaj sze more pripraviti, ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; On ſzluga pa, ki zná volo goſzpodára ſzvojega, i ne priprávi ſze knyej KŠ 1771, 214; K-dosztojnoj ſzpouvidi z-ſzrczá ſze pripravi KM 1783, 256; Komi sze té pláscs priprávi, naj ga li noszi AIP 1876, br. 12, 1; Krt se najbole priprávi za lazenje po zvöranoj lüknji AI 1878, 101; potrejbno je, naj ſze k-nyemi dobro, i doſztojno priprávimo KMK 1780, 63; Károl sze je ſz-táksim vrêlim fliſzom pripravo k-polſzkomi vérſztvi KM 1790, 44; pripravili ſzo ſze, ka bi tromböntivali KŠ 1771, 781 2. spodobiti se: jedczom v-zoube ziati, sze nepriprávi KOJ 1845, 30 3. biti hiter, uspešen pri delu: Liki ete dén sze nyej delo nikak nê pripravilo AI 1875, kaz. br. 7 priprávleni -a -o pripravljen: ali té je prav vrejden i dobro priprávlen KŠ 1754, 210; Jeru'zálem priprávleni KŠ 1771, 804; Ágnyecz Bo'si za hráno vzéti, priprávleni KMK 1780, 108; du'zen je vſzáki priprávlen biti BKM 1789, 6; On je k-ravnanyi priprávlen bio KOJ 1848, 11; bode poſzouda priprávlena KŠ 1771, 649; na zvelicsanye, ſtero je priprávleno KŠ 1771, 703; Poszvéti Krüh, i Vino, tebi na áldov priprávleno KM 1783, 115; Medtejmtoga je goscsenyé nyim priprávleno KM 1796, 30; Zbüdijo ſze Odicsena, Poſzvecsena, V-nebéſza do priprávlena BRM 1823, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ròvanje -a s bezanje, kopanje: Zvün toga je vsze márno rovanye, I nepela na právo szpoznanye KAJ 1848, 179; Krt .. Njegovo rovanje pod zemlov je žmetno delo AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
trávnik -a m travnik: Pratum Trávnik KMS 1780, A9; Naſſega bli'znyega trávnik KŠ 1754, 61; ka bodem prejk trávnika k-lôgi šla BJ 1886, 12; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; Trávnici KAJ 1870, 121; Trávnicje so pokošeni BJ 1886, 38; Krma sze sz-trávnikov vecs vozôv od pelano AI 1875, kaz. br. 8; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vǘmeni -a -o prid., v zvezi vümena stvar sesalec: Krt je z-'zü'zevkami 'zivôcsa vümenna sztvár KAJ 1870, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zadrobìšati -am dov. zasačiti, zalotiti: Kak szrecsna je bila Jelénka, kâ je ocso z-mosnyôv zadrobisala KAJ 1870, 143; Goszpá lasztvica pa i krt jo naszmrt zadrobisata KAJ 1870, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zròvati -am dov. izriti: krt po ogradaj zrova AI 1878, 10 zròvani -a -o izrit: Krt se najbole priprávi za lazenje po zrovanoj lüknji AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s 1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10 2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII 3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
žǘževka tudi žǘžavka -e ž žuželka: Krumpise zaprávlas 'zü'zevka je z-Amerike v-Europo prinesena AIP 1876, br. 9, 7; 'Zü'zevke sze na zimô szkrijejo KAJ 1870, 25; Opice živéjo od ftičov, žüževki i pužov AI 1878, 7; Eta mála stvár (krt) vnogo žüžavkov zaprávi AI 1878, 10; i 'zü'zevke noszi vküp KAJ 1870, 20; i žüžavke lovi AI 1878, 24; Pri tak zváni 'zü'zevkaj je escse véksi rázlocsek KAJ 1870, 111; Jež Hráni se žüžavkami AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.