astrálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
  2. 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
    // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fáličen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na falos: falični kult / falične pesmi v starogrških sprevodih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fetišístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kúlt -a (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult
// izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kúlten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mistêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na misterij: snov misterijske drame / misterijski kult

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrlíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška
// poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ 
lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orgiástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osébnost -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
    // s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
  2. 2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. komandant je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
  3. 3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
    ● 
    star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž., redko nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
    ♦ 
    ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prédnik -a (ẹ̑) 
  1. 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
    // začetnik rodu: imeti skupnega prednika
    // biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
  2. 2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
  3. 3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
    ♦ 
    jur. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ)
1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe
2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA
3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E agl. voodookreol. voudou ← zahodnoafriško

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 11