kumȋn – glej kúmina
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kumȋn, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; — prim. it. comíno, lat. cuminum.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kumín -a m kumina: Kumin rasté povsédi po trávnikaj AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kumin sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kumen samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.