kvá [tudi ku̯a] medm. (ȃ)
posnema glas race, žabe: kva, kva, kva, se oglašajo preplašene race

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kvákati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se z glasom kva(k): v mlaki kvakajo žabe
2. nizko govoriti, pripovedovati: ves večer je kvakal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kvákniti -em dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): zdaj je kvaknila ta, zdaj ona žaba
2. nizko reči, povedati: no, kvakni, kaj misliš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakvákati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale
2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 4