droží -í ž mn. (ȋ ī) - 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus
// star. kvas: ne pozabi kupiti droži - 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drožíce -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kíselkast -a -o [səl in səu̯] prid. (ȋ) nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehomkíselkasto prisl.: kiselkasto se je nasmehnil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kvás -a m (ȃ) - 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
● ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev - 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kvásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvas: kvasna pena
♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kvásiti -im tudi kvasíti -ím nedov. (ā ȃ; ī í) - 1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi - 2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus
kvásiti se, tudi kvasíti se redko vzhajati: kruh se kvasi
kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o: kvašeno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í) dodati kvas: okvasiti testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pivovárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pívski2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas
♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í) - 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
- 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
- 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus
prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í) narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha;
z udarcem razdrobiti skalo;
kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo // razdrobiti na koščke // iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic // knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za tisoč dinarjev menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginilarazdrobljèn -êna -o: razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ī í) redko - 1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje
- 2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo
skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o: skvašeno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ugnêsti ugnêtem dov., stil. ugnetó; ugnêtel in ugnétel ugnêtla, stil. ugnèl ugnêla (é) - 1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnesti glino, testo
// z gnetenjem narediti kaj sploh: iz moke, jajc, masla ugnesti testo - 2. z gnetenjem, med gnetenjem dodati kaki snovi kaj: ugnesti kvas v testo
ugnetèn -êna -o: dobro ugneteno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uméšati tudi umešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj: umešati kvas v moko;
surovo maslo umešati s sladkorjem;
vse sestavine gladko umešamo / umešati testouméšan -a -o: jed iz umešanega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzhájati2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debelivzhájan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzíti2 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu- a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
- b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
- c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; lingv. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; muz. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
vzporédno prisl.: vzporedno se premikati; vzporedno vezan
♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í) - 1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
- 2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo
zakvášen -a -o: zakvašen hlebec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.