Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvadrȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvarte gl. kvatre* ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvartẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvartīr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátre kváter ž mn. (á ȃ)
rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseni
 
ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátre -ter [tə] ž mn. (á ȃ) ver. |postni teden na četrt leta|: jesenske ~; poud. (na) vsake ~ pisati komu |zelo poredko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátre -ter ž mn.
ver. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevipojmovnik
SINONIMI:
nar. kvatrnica
GLEJ ŠE: redko, redko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

kvátre kvȃter ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvatre [kvátre] množinski samostalnik ženskega spola

kvatre, tj. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno cerkveno leto

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvatrekˈvaːtre -tėr ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.-Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi
♦ 
etn. kvatrna baba pehtra baba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvȃtrn – glej kvátre

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvátrnica -e ž (ȃ)
nar. kvatre: pomladanska kvatrnica
♦ 
etn. pehtra baba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kvȃtrnica – glej kvátre

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

vsák -a -o zaim. (ȃ)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec
// izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure
2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči
3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati; lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoli
II.
v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor; to se lahko primeri vsakemu; to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran
● 
vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Število zadetkov: 20