lažnív -a -o prid. (ī í) 

1. 1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
   // ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti
2. 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
   // star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji

lažnívo prisl.: lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.