láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih

lahkó 
1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
// izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
// izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
// izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
// izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
// v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
// v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri

láhki -a -o sam.:
jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; 

prim. lažji, nalahko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láhek -hka -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

láheklahák -hka -opridevnik

1. netežak, droben

   • kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost

   • kaj biti lahek
3. neresen, nepremišljen

   • kdo biti lahek

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

• lažji od
• , lahek/lažji za
• , najlažji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láhek Frazemi s sestavino láhek:
[láhek] kot perésce, láhek kot peró, láhka žénska

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láhek -hka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek [láhǝk] (lahak, lohek, lohak) pridevnik

1. lahek, tj. za katerega ni potreben velik trud
2. lahek, tj. ki ima razmeroma majhno težo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek prid., F28, axis citus, ena hitra lahka kulla; bibulus lapis, lahki kamen; imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim delanîe, kar ſe lahku poſnèma, ali na ſe jemle; lapis bibulus, lahki kamen; levisomnus, -a, -um, lahkiga ſná, kateri ſe lahku ṡbudy; miles levis armaturae, lahkiga oroṡhya ṡholnèr; prothymia, -ae, enu veſſelu lahku ſerzè, dobra vola, en veſſel um; pumiceus, -a, -um, kar je od takeſhniga kamena, ali s'lahkiga kamena ſturjenu; veles, -tis, en ṡholnèr s'lahkim oroṡhjom; prim. lagak, lahko, legak 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek prid. ♦ P: 25 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek gl. lohan

• geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek ► ˈlagak ˈlaːxka ˈlaːxku prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lahek lahka lahko pridevnik

lahak (lahak, lohak) pridevnik

PRIMERJAJ: lahko

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.