ledeníca -e ž (í)
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● 
ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ledéno1 nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna] STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
mŕzel -zla -o [mərzəu̯prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● 
mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ 
agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mŕzlo2 tudi mrzló povdk. (ȓ; ọ̑) Ob reki je bilo ledeno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati] FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
prestrẹ́šiti, -im, vb. pf. überdachen: brinov grm z mrzlo ledeno skorjo prestrešen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga] ETIMOLOGIJA: sam + rog
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 10