lenôben -bna -o prid.(ó ō)
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno

lenôbno prisl.:
počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lenôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. ~o življenje |nedejavno, brezdelno|
lenôbnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lenôben -bna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

lẹnóbən, -bna, adj. = len, Mur., Jan., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lenoben gl. lenov

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.