lepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
♦ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
♦ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lepljív -a -o prid.
2.
ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej
SINONIMI:
masten, knj.izroč. lepek2, ekspr. pacast, ekspr. pocast, knj.izroč. sprijemkast, knj.izroč. sprijemljiv, knj.izroč. sprimkast, knj.izroč. židek
3.
ki je tak, kot bi bil namazan z lepilom
SINONIMI:
knj.izroč. lepek2
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
lepljívo nač. prisl.
izraža, da kaj ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej
SINONIMI:
knj.izroč. lepko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
límanica -e ž (ȋ) nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
● ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
● ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
límanica Frazemi s sestavino límanica:
dobíti kóga na límanice, íti kómu na límanice, sésti kómu na límanice, speljáti kóga na límanice, správiti kóga na límanice, ujéti kóga na límanice, ujéti se kómu na límanice
dobíti kóga na límanice, íti kómu na límanice, sésti kómu na límanice, speljáti kóga na límanice, správiti kóga na límanice, ujéti kóga na límanice, ujéti se kómu na límanice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
limanica [lȋmanica] samostalnik ženskega spola
šiba, namazana z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev; limanica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
limanica ► ˈliːmanca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lípa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lovílni líst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
opaljek ► ȯˈpaːl’ak -l’ka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pájek -jka m (ȃ)
1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže
// nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado
2. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek
3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo
● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
♦ agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže
// nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado
2. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek
3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo
● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
♦ agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pájek -jka m
žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
pájek -jka m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Past za gotovino
V kriminalistiki se za opis vloma v bankomat z namenom nameščanja pasti za lovljenje bankovcev uporablja kar angleški termin cash trapping , včasih zapisan med narekovaji. Termin označuje zlorabo, pri kateri kriminalci na odprtino za izdajanje gotovine namestijo dodatno, običajno lepljivo, letev, ki povzroči zagozditev gotovine v reži in tako prepreči izdajo gotovine. V ozadju celotni postopek sicer poteka nemoteno in bankomat tudi pozove uporabnika, naj vzame gotovino, vendar pa to zaradi ovire pred režo ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo na tehnično napako na bankomatu in ne preverijo vzroka ter odidejo. Storilci zatem past z bankomata odstranijo in si denar nezakonito prilastijo. Ali lahko pomagate pri iskanju najprimernejšega slovenskega poimenovanja?
V kriminalistiki se za opis vloma v bankomat z namenom nameščanja pasti za lovljenje bankovcev uporablja kar angleški termin cash trapping , včasih zapisan med narekovaji. Termin označuje zlorabo, pri kateri kriminalci na odprtino za izdajanje gotovine namestijo dodatno, običajno lepljivo, letev, ki povzroči zagozditev gotovine v reži in tako prepreči izdajo gotovine. V ozadju celotni postopek sicer poteka nemoteno in bankomat tudi pozove uporabnika, naj vzame gotovino, vendar pa to zaradi ovire pred režo ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo na tehnično napako na bankomatu in ne preverijo vzroka ter odidejo. Storilci zatem past z bankomata odstranijo in si denar nezakonito prilastijo. Ali lahko pomagate pri iskanju najprimernejšega slovenskega poimenovanja?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
regúr -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sámolepílne kóže -ih kóž ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vertisól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vôlk -a [vou̯k] m, mn. volkôvi, im. mn. stil. volcjé (ȏ)
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zakeliti ► zaˈkẹːl’ėt in zaˈkėːl’t -ˈkėːl’ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti
- zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo
- zalépljen -a -o:
s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zalepíti in zalépiti -im dov.
1.
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
zalépljati -am nedov. (ẹ́)
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste
2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice
3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste
2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice
3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom
- zalépljati se s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati: mokri lasje so se mu zalepljali na čelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelénkast in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva
♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa
ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva
♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa
- zelénkasto in zelênkasto prisl.:
zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žídek2 -dka -o prid. (í)
težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo
♦ fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo
♦ fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.